Ključna beseda: ples

»Kar koli je v vas, kar koli je okrog vas, kar koli iščete, kar koli se sprašujete, o čemer koli dvomite, kar koli vas zanima, zanima tudi nas.«

»Če ne bi imela plesa, ne bi zmogla niti narediti faksa, ali početi kaj drugega.«

»To je to, tudi jaz moram početi prav to.«

»Vendar te transformacije niso nikoli enosmerne, stabilne, zavezujoče, samozadostne – prav nasprotno, lomijo se, se izničujejo, v razpiranju teh razpok, v teh prekinitvah, pa telo začne pripovedovati svojo zgodbo.«

»Izbrani filmi odražajo transformacijo tako v percepciji prostora in časa, kakor tudi v čutenju sodobnega plesa, ki ga že v srži determinira nenehna sprememba. Četrta edicija večera bo zato ponudila novo perspektivo, ki jo lahko poimenujemo kot tu in zdaj; hic et nunc; in je zatorej še posebno dragocena.«

»spodbujanja korupcije in javne prostitucije ter zbiranja z namenom oviranja nacionalne varnosti«

»Večer plesnih solov torej svoje vrste paradoks, saj je v bistvu nenehna izmenjava in sad sodelovanja, tako med ustvarjalci tega večera kot tudi z občinstvom.«

»To je lastnost, ki jo imamo in ki je za nas naravna stvar, ni pomembno, kje smo.«

»Če zabiješ gol, pridi in grem plesat!«

»Zelo sem previden, saj se vedno najdejo zlobni jeziki, ki bodo to razumeli kot nespoštovanje.«

»Ko sem se poškodoval, sem imel zelo težko noč. Razmišljal sem o milijon različnih stvareh.«

»Letošnji izbor povezuje ples, gibanje in koreografijo z aktualnimi temami, ki se nam zdijo pomembne, kot so tehnologija in telo, izčrpanost, feministično telo in pripovedovanje zgodb, gledalstvo in pogled, pa tudi ples in dekonstrukcija gibanja v zgodovini in do danes, s čimer ponuja različna razumevanja plesne umetnosti. Izbrana umetniška dela ne prinašajo samo somatske razsežnosti, temveč obravnavajo ples kot relevantno družbenopolitično umetnost. Predstavljajo raznolike poetike, krajine, somatske rešitve in gibalne taktike, ki razkrivajo sveže poglede na plesno umetnost v slovenskem kontekstu.«

»Skozi nostalgično toplino preteklosti se znajdemo v trenutni zmedenosti in negotovosti, ki nas neprestano spremlja in usmerja.«

»Hkrati preizprašujemo prihodnost, vanjo polagamo upanje, poskušamo si jo predstavljati in hkrati dopuščamo njeno nepredvidljivost.«

»Začetno točko 'iščeta v dimenzijah odnosa med gibom in zvokom v prostoru, pri tem pa snujeta niz dotakljivih in stvarnih občutij, oblik in atmosfer, ki hkrati ohranjajo svojo skrivnostnost in nevidnost.«

»Njuna človeška figura v razvoju odrskega doživetja skladišči neštete načine obstoja in se poigrava z mislijo o sprehodu po robu definicij – plesa, glasbe, žanra in formata.«

»Na pragu nevidnega so zvoki in podobe v preseku časa in prostora, vznemirljive čutne in občutljive impresije v spoju dveh ustvarjalcev iz dveh različnih svetov, ki vsak s svojega oddaljenega balkona strmita proti skupni samoti.«

»Kaj misliš o ljubezni?«

»Dandanes se tej večni tematiki pridružujejo tudi vprašanja patriarhalne miselnosti, zastrtosti ženskega čustvovanja, večplastnosti 'nevidnih' družinskih odnosov več generacij ter neznosnosti javnega diskurza pred in po priznanju intimnega, ki poslej nima več statusa performativnega, temveč političnega.«

»Primaren odnos se gradi skozi dotik.«

»Dotik razumemo v najširšem smislu.«

»Drugače je poslušati glasbo kot del intenzivne vizualne instalacije ali pa kot glasbo, ki si jo daš v poslušanje doma in sama nosi neko zaokroženo celoto. Zanimivo je, da poslušamo in slišimo drugače, če v živo opazujemo koncert ali pa smo priča posnetku.«

»Miksanje, komponiranje glasbe tudi kreativna manipulacija materiala v najbolj žlahtnem smislu, ki kot živ material ni nikoli (še) kot tak obstajal.«

»Si bom pa pri koncertu tudi malo pomagala.«

»Glasba vsaj zame intenzivna fizična izkušnja, ne samo ko jo izvajam, temveč tudi poslušam.«

»Kaj je telo, telo je hkrati eno, mnogotero in imamo mnogo čutov, tako da smo to polje sinestezije na neki način mi sami.«

»V glasbi, plesu ne 'pripadamo' sebi, ampak glasbi in plesu, pripadamo temu vmesnemu prostoru, ki se razpre med nami, ki ustvarjamo in poslušamo, motrimo, kar nastaja.«

»Gojila sem, kot vsak mlad človek, svoje sanje o lepoti in polnosti doživetij. Čutila sem jih z vsem telesom. Kaj je bilo bolj naravnega kot to, da sem jih že zgodaj skušala izpovedati s plesom, z lepoto gibanja? Da, v plesu sem videla najbolj naravno pot, da bi izpovedala tisto, kar se je nabiralo v meni. Gnala me je želja po prostosti in sproščenosti, ki sem ju v svojem življenju venomer pogrešala.«

»To, da jo je pisala hči Marte Paulin Schmidt, ji daje poseben ton.«

»Tedaj – in verjetno vse do konca življenja – vrh njene samoizpolnitve.«