»S tem pokažemo, da smo tudi Romi sestavni del okolja, v katerem živimo. Poleg tega na najbolj prijeten način – z glasbo in plesom – razbijamo stereotipe o Romih«
»Zanimivo se mi je zdelo, da ti mladi znova zajemajo iz energije 60. in 70. let, jo reaktivirajo, obnavljajo, reinkarnirajo v sedanjosti, zavedno ali nezavedno prežeto z družbenimi boji preteklosti in sedanjosti.«
»Vsak od njih tradicijo afrobeata samosvoje prevaja v sodobne plesne in glasbene sloge, s čimer predstava 'izžareva moč črne kulture, njeno brezkompromisno radoživost in sposobnost večnega preporoda'.«
»Ples je duet med instinktom in domišljijo. Je to, kar umetna inteligenca še ni. Zato se nama zdi zanimivo, da skozi ples raziskujemo to temo, nove tehnologije, s katerimi se ukvarjamo.«
»Kako tehnologija vpliva na naše življenje, naše odnose? Če v središče postaviš, kaj ljudje uporabljajo, ne kaj vedo, se nenadoma dotakneš drugačnega občinstva.«
»Telo občinstva postane posrednik, ki povezuje virtualni svet, ki ga občinstvo vidi skozi VR-naglavno opremo, in fizično realnost, ki jo čuti, sliši in voha.«
»V nasprotju z Rendez-Vous (2018) sta zasedba in občinstvo, tisto z naglavno opremo, potopljena v čisto virtualnost, ne vsakdanjost, stroge, vseeno igrive samostojne koreografije, iz katere vznika interaktivnost ...«
»Ta dinamični preplet vizualnih in zvočnih fragmentov v temi razstavnega prostora zarisuje zemljevid napetosti in negotovosti, ki s sedanjega zornega kota spodbuja raziskovanje konstelacije tistega, kar bi lahko bilo in se ni zgodilo.«
»Z ikonoklastično vajo dekonstrukcije ponavljajočih se gibov razkriva neznansko kompleksnost nasprotujočih si čustvenih vzgibov, ki so v ozadju ustvarjalnega procesa. Nezavedne vsebine se pojavljajo med spominjanjem neizživetih, neuresničenih izkušenj in ustvarjajo sanjsko vzdušje, v katerem umetnica sublimira željo po doseganju popolnosti, dokler ta ne izzveni.«
»Je padec v praznino, sekunda popolne negotovosti, je trenutek, ko narediš korak, da bi stopil na oder. To je stanje zamaknjenosti, ki nam omogoča imaginarno potovanje v času. Tja, od koder lahko zavestno dostopamo do podrobnih fragmentov lastnih izkušenj, ki jih naša preteklost pogosto ljubosumno varuje v nezavednem, da bi našli ravnovesje, v katerem lahko v svoji krhkosti domnevamo, da je to, kar nam je v določenem obdobju pomenilo neuspeh, neodtujljivi del naše sedanjosti. Morda nas prav ta trenutek najbolj približa temu, k čemur smo vedno stremeli.«
»Predstava še nastaja in za zdaj kaže, da bo zanimivo. Je pa v določenih segmentih tudi povezana s tem, kaj je v gledališču resnično in kaj ni, oziroma kaj je resnično med herojema, torej Vitom in mano, in kaj je zaigrano, kar je po svoje vodilni motiv že vseh Herojev doslej.«
»Vzajemnost plesa in javnega okolja postaneta gibanje mesta. Premik v mesto postane premik proti občinstvu. Premik postane gibanje. Gib postane ples. Ukrep postane ples mesta. Mesto pa postane soplesalec.«
»'V tem procesu je ples vzporeden z učenjem, individualnim in kolektivnim, koreografija pa struktura, ki plesalke in plesalce podpira in izziva. Njegovih možnih branj je neskončno – čvrsto in fluidno/spremenljivo hkrati.'«
»Mednje spada tudi zapuščina Avgusta Ipavca, ki nam jo je podaril pred nekaj leti. Gospod Ipavec je upokojeni duhovnik, ki prihaja iz Ročinja. Vsi pa ga poznamo kot skladatelja, njegovo delo je velik prispevek na področju glasbene umetnosti v Sloveniji.«
»V posameznikovem telesu so vpisani gibi nekega življenja. Oblikuje jih njegova svoboda; njegova pravila, način bivanja in pripoved o stvareh, ki se mu zdijo pomembne. S plesom komunicira svojo prisotnost na tem svetu in krpa razdalje do drugih. Ples kot kolektivno dejanje je tako stičišče življenj, ki se v svojem srečanju osmišljajo in gradijo skupnost.«