Ključna beseda: predstava

»V našem času jezik ni več orodje, s katerim poročamo o dejstvih, temveč ideološko orožje«

»Vianov Pariz je humoren, nepričakovan, nepredvidljiv, očarljiv, pretkan s simboli in asociacijami, vendar za tem radoživim veseljem življenje skriva svoj resni, celo tragični obraz: bolezen, odvisnost, pomanjkanje denarja, obup in samomor.«

»Vian piše o svojem času skozi specifični, vianovsko povešeni pogled.«

»V takem zatohlem vzdušju se mora hendikepirana ženska dobesedno bojevati z mlini na veter...«

»To je v današnjem času, ki prinaša neomejeno količino izzivov, problemov, ki ruši skorajda čisto vse navade in načine funkcioniranja naše družbe in nas samih, odličen tekst, saj s svojo časovno distanco predstavlja paralelizem tukaj in zdaj.«

»Hiperrealistična odrska zasnova Raimunda Orfea Voigta, v kateri se zaton meščanstva, ki se vrti okoli sebe, odraža v vsaki podrobnosti, in psihološko natančna igra ansambla, ki je odlično umeščena v najmanjšo vlogo, sledita gledališki tradiciji, ki je šla nekoliko iz mode.«

»Znanstvenik, ki ga igra Guy Clemens, čigar nezemeljsko obnašanje je izraz zastrupljenega privilegija, in vsi drugi, ki krožijo okoli njega, se razkrijejo kot tragikomični egocentriki, ki so slepi za vse, kar se dogaja okoli njih.«

»Ko danes berem delo, se mi zdi, da se oba motita in da nista pripravljena niti poslušati drug drugega. Zato želim zgodbo povedati z obeh vidikov.«

»Teme, s katerimi se ukvarjava, izhajajo iz potrebe, da se o njih govori. Zato nas te teme nekako polnijo, ker imaš občutek, da vsaj govorimo o njih. Ne delamo si utvar, da spreminjamo svet v velikem pomenu, ga pa mogoče skozi majhne stvari.«

»Skoraj vedno poskušava delati tako, da imava torej že eno sliko o tem, kdo bo igral na koncu. To vodi v razmislek, kako oblikovati predstavo.«

»Saj ne moreš niti policije poklicati.«

»Zdi se, da smo v stoletjih strašenja, katastrof in poskusov mobilizacije ljudi ali polravnodušnih množic na točki, na kateri se nočna mora sedan­jika nikakor noče končati.«

»Študij ob preučevanju likov vedno bolj strašljiv.«

»Se morala soočiti z najbolj temno vlogo.«

»Proces opisala kot 'soočanje z blatom, tudi svojim'.«

»nagovarjata čas, v katerem Google brskalnik najbolje pozna naš notranji svet«

»Predstava ne komunicira prek tehnologije, pač pa izbere predmete, ki so nam vsem skupni, ki so del našega vsakdana, tehnološko pa se pojavi le kot komentar, kot nabor pesmi, po katerih plešemo iz dneva v dan«

»Vsak lik, ki je poslan v gozd, ga ima za pomembno oviro.«

»Med porazom in uspehom je vedno gozd. Pravzaprav je gozd tisti, ki omogoča uspeh lika.«

»To, kar ostaja, je torej oblak, prostor želje, fantazija, ki, četudi ni materialna, nosi v sebi težo in moč, da premika druga telesa.«

»Fokus se tako iz prihajajoče apokalipse, ki ostaja v polju nedefiniranega, a je zagotovo obarvana z distopičnim zeitgeistom današnjega časa, premakne na soočanje s kompleksnimi notranjimi svetovi, namesto v spekulativni futurizem pa zaide v svet sanjskih podob.«

»V turbulentnem obdobju najstništva in zgodnje odraslosti je vsakdanje življenje pogosto obremenjeno z družbenimi in individualnimi pritiski, medtem ko prihajajoči konec dogajanje na odru spremeni v priložnost za tiste skrite želje in najgloblje strahove, ki jih je morda težko izreči kar tako.«

»Zaznamuje močna in drzna dramaturgija.«

»Skozi nostalgično toplino preteklosti se znajdemo v trenutni zmedenosti in negotovosti, ki nas neprestano spremlja in usmerja.«

»Hkrati preizprašujemo prihodnost, vanjo polagamo upanje, poskušamo si jo predstavljati in hkrati dopuščamo njeno nepredvidljivost.«

»Kadar vidiš pare, ki nasmejani stopajo v zakon, si rečeš, saj ne vejo, pojma nimajo, siromaki, lepo se imajo.«

»Izjemno pronicljiva, tankočutna in angažirana pisava Yasmine Reza je polna na prvi pogled neznatnih nians in samoumevnih detajlov, saj prerisuje dinamiko vsakdanjih medosebnih dialogov, ki pa jih še bolj kot izrečeno definira neizrečeno, ali še bolje, neizrekljivo. Telesa takrat postanejo rentgenska naprava za komuniciranje onstran besed.«

»Kaj misliš o ljubezni?«

»Dandanes se tej večni tematiki pridružujejo tudi vprašanja patriarhalne miselnosti, zastrtosti ženskega čustvovanja, večplastnosti 'nevidnih' družinskih odnosov več generacij ter neznosnosti javnega diskurza pred in po priznanju intimnega, ki poslej nima več statusa performativnega, temveč političnega.«

»Prvo nagrado prejme pogumno, strastno in edinstveno raziskovanje temeljnih vprašanj gledališča v sedanjem trenutku, raziskovanje, ki sega tako v preteklost kot v prihodnost...«