»slovenskim avtorjem omogočili vstop v bogat poljski kulturni prostor, obenem pa so v poljskih akademskih krogih spodbudili literarnozgodovinsko in kritično refleksijo o slovenski književnosti«
»Ker se na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani takrat še niso ukvarjali s podnaslovnim prevajanjem, so se prevajalci šele na TV Slovenija pod vodstvom Bitenčeve izšolali za to področje.«
»Takrat še nismo imeli tehničnih pripomočkov, brskalnikov ali interneta, tako da smo morali pomagali drug drugemu. Bilo je čisto drugače in skupina je bila zelo homogena in prijateljska.«
»Kot prevajalka z izjemnim posluhom za klasicistično poetiko in rimsko zgodovinsko tematiko je 'poustvarila vzdušje bratomorne vojne v Horaciju, nesmrtne cesarjeve monologe v Cini in politične dialoge v Pompejevi smrti. S pretanjeno pesniško spretnostjo je poslovenila zahteven verz francoskega aleksandrinca, in sicer z jambskim enajstercem, ohranila pa je tudi zaporedno rimo. Prav dosledna uporaba zaporedne rime, ki je sicer redka v slovenskih prevodih francoskih klasicistov, izkazuje njeno mojstrstvo.'«
»Večinoma prevajam tisto, kar se mi zdi zanimivo, in se šele po končanem delu ozrem naokoli, katerega založnika bi prevedeno delo zanimalo. (...) Če imaš odnos do avtorja, delaš popolnoma drugače.«
»Ne boji najzahtevnejših prevajalskih izzivov – kot izjemna poznavalka najbolj raznolikih jezikovno-slogovnih registrov in premen slovenščine je doslej v italijanščino prevedla številna temeljna dela kanoniziranih klasičnih in sodobnih slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev.«
»Številne in poglobljene obravnave prevodov Patrizie Raveggi v najvidnejših italijanskih dnevnikih, literarnih revijah in spletnih medijih pričajo o tem, da je slovenska književnost tudi po njeni zaslugi vse bolj opažena in sprejeta med italijanskim bralstvom.«
»Če je avtorica mama svojih likov (v tem duhu je narisala tudi avtoportret), smemo reči, da je Nada Grošelj njihova botra, zaradi katere ob branju 'muminknjig ' uživajo tako otroci kot odrasli.«
»Največ 'muminknjig' (približno deset) je prevedla Nada Grošelj, ki je tudi v Novembru v Mumindolu poskrbela, da prevod v slovenščini zveni kot izvirno avtorsko delo.«
»nedvomno starosta slovenske filmske publicistike, čeprav se morda dami ne spodobi zapisati, da je starosta, kajti kot je nekoč na Akademiji za igralsko umetnost dejal pokojni baletni mojster Pino Mlakar: 'Dame so vedno mlade!' Tako kot je kritiška filmska misel Rape Šuklje vedno mlada in aktualna.«