»Umetniška dela so tridimenzionalna. Če se osredotočimo na sliko, ki reproducira določen trenutek, zamrznjen v času, sicer dobimo nekaj informacij, veliko pa jih tudi zgrešimo, če pomislimo na vse, kar zaobjema sliko kot predmet.«
»Pri umetniku gre za klasično slikarstvo v tehniki akrila na platnu. Novi prostori, nova videnja, simbolna raven znakovnosti. Verjetno je v gledalčevem doživetju vse precej odvisno od spominov oziroma omenjenih mentalnih vzorcev. Vsekakor so pred nami slikarske izvedbe, ki bogato zapolnijo naš doživljaj.«
»Umetnikovo delo je morda stihijsko zastavljeno in izvedeno v vehementnem zagonu, vendar hote ali nehote napelje v določeno vizualno vsebino, ki ima močno sugestivno vplivnost na gledalca.«
»V njegovih prepoznavnih družbenokritičnih krajinah nenehno odvijajo premene, ki jih, četudi so komaj opazne, umetnik potrebuje, saj z njimi nenehno izpopolnjuje in premišljuje jasno posredovanje kompleksnega sobivanja nasprotij, ki jih slika.«
»Te bi bile še pred stoletjem ne zares pomembni pripovedovalci mitološke pripovedi, pri Kleindienstu pa so to protagonisti, ki nam v svojih anekdotah razkrivajo konkretne zablode sodobne družbe.«
»Čeprav se pomemben del Kleindienstovega pripovedovanja odvija v detajlih, odločilna vloga pripada atmosferi, razpoloženju, ki ga seveda lahko interpretiramo kot odraz družbenega stanja, ampak najprej je to odsev posameznikove zavesti in njegove lastne ujetosti.«
»Lahko jih zažgeš, kar pa ni dobra ideja, saj dobiš pozneje, ko te ujamejo, višjo zaporno kazen; ali pa jih odvržeš na moj prag. Bolje bi bilo, če bi tatovi ukradli šest koles, saj bi ta lažje preprodali.«
»Naše osebje je zelo zanesljivo, ni pa mogoče veliko narediti, če pa ima sodelavec kriminalna nagnjenja. Predhodne kazenske kartoteke ni imel, zato ob sklenitvi zaposlitve ni bilo mogoče vedeti, da je česa takšnega sposoben.«
»Če bi bili bistveni le naslovi slik, bi bilo veliko enostavneje s temi naslovi poimenovati enake monokrome readymade slik enakih velikosti. A pri meni je slika šele skupaj z naslovom končana celota.«
»Osrednja tema razstave je problematika pretiranosti, prenasičenosti, prenapihnjenosti sodobne družbe nasploh in umetniškega sistema še posebej, kar na drugi strani spremlja pomanjkanje vsebine in sploh kakršne koli snovi v nematerialnem smislu.«