»To delo in njegova zgodovina ponazarjata fascinacijo nad Mono Lizo in avro Leonarda da Vincija, ki sta ju vselej imela.«
»Že kot otroka me je fascinirala človekova sposobnost, da z roko, barvo, čopičem ali svinčnikom naredi nekakšna majhna čudesa, ki se imenujejo portret in podobno. Obseden sem bil z zgodovinsko dediščino velikih mojstrov.«
»Že kot otroka me je fascinirala človekova sposobnost, da z roko, barvo, čopičem ali svinčnikom naredi nekakšna majhna čudesa, ki se imenujejo portret in podobno. Obseden sem bil z zgodovinsko dediščino velikih mojstrov. Ves čas sem tekmoval, gledal sem Michelangela, Rembrandta in preverjal, ali je moje delo podobno njihovemu.«
»Načrte, kako bi to bilo videti, sta sicer napravila, vendar nikoli nista predlagala, da bi to dejansko udejanjili, ker sta bila prepričana, da ne bosta nikoli dobila potrebnih dovoljenj.«
»Ta projekt lahko danes izvedemo brez njega, ker sta že predvidela vsak njegov vizualni in umetniški vidik. Ta projekt je 100-odstotno projekt Christa in Jeanne-Claude. Njegova želja je bila, da se to uresniči po njegovi smrti. Pravkar udejanjamo njegovo vizijo.«
»Vsako izmed umetniških del na razstavi na lasten način prestopa vsakdanje norme, pa naj gre za verske podobe, bolezen, politiko, kapitalizem, svet umetnosti, neoliberalizem, način življenja ali razumevanje lastne identitete.«
»Kažejo nam podobe, ki so že v nas, razmisleke o stvareh, o katerih včasih ne zmoremo spregovoriti niti z najbližjimi. Odpirajo poti v razmislek, doživetje, svet pogledajo z drugega zornega kota. Tu je prava, še nekapitalizirana kreativnost, prostor svobode pogleda, mišljenja in upodobljenja. Kako bi kot družba lahko dopustili, da ta kraj izgublja vrednost, ko pa je temelj našega obstoja kot človeških bitij?«
»Otroci so najlažje tarče, odrasli pa zgolj nemi opazovalci. Kaj lahko naredimo? Kdo dejansko govori? Do kam vse skupaj gre? Informacija je postala nafta 21. stoletja, manipulacija resnica, svoboda suženjstvo.«
»Kaj ostane od preteklosti? Zakaj določenih stvari nikoli v življenju ne naredimo? Obstajajo različne različice preteklosti. Različne zgodovine. Različne realnosti. Različna vesolja. Različni pomeni, posrkani v permanentni Nič.«
»Dejstvo, da so ženske v umetniških delih že dolgo prisotne zgolj kot gola telesa, le redko pa kot umetnice, sproža pomembno vprašanje o vlogi subjekta in objekta.«
»Njihovo delo temelji na desetletjih raziskav in aktivizma, s pomočjo oglasnih panojev pa lahko najdejo novo občinstvo, ki se bo ukvarjalo z vprašanjem, koga se upodablja in kdo ima moč.«
»Artemisijin čopič je znal spremeniti vsak motiv v dramsko dogajanje, polno napetosti in energije. V njenih delih ni nič zgolj ljubko ali dekorativno.«
»Serija prinaša nadvse redko motiviko avtoportretnega akta v naravi, pri čemer je fotograf z različnimi pristopi telo podal skozi prizmo notranjega razvoja, ki ga spremljajo notranji boji, ranljivost in krhkost, pa tudi občutek sprejetosti, zaupljivost in predajanje.«