»To besedilo je črna farsa, ki prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev. Pripelje nas do samega dna in nas ne izpusti več. Govori o obsesiji dvakratno zapuščene ženske, o bolečini in samoti matere, ki gleda, kako njena otroka odideta, in ki v svoji hiši ostane sama. Tako kot druge ženske je tudi Anne naredila vse za svoja otroka, za svojega moža, za svoj dom; toda minevala so leta in otroka sta odšla, sin, hči – in zdaj še njun oče. Nenadoma se znajde sama v kraljestvu, iz katerega vsi bežijo.«
»Zemljevidov se v osnovi ne gleda, ampak se jih bere, namreč to je podatkovni konstrukt, saj vsaka stvar, če govorimo o sodobni kartografiji, zakaj ena stvar tam je, ene pa ni.«
»Umetniška praksa Tomaža Furlana je globoko prepredena s humornim in ironičnim odnosom do situacij, s katerimi je posameznik soočen v svojem vsakdanu in jih je v duhu časa primoran reševati po ključu optimalne učinkovitosti.«
»Od tod silna čustva, temperamentne in razgibane podobe, od tod močne, odprte barve, od tod svetloba in napetost, od tod poudarjena erotika, a tudi kontemplacija. Kontrasti so nekaj samosvojega in povsem normalnega za Palčičeve slike, na katerih največkrat lebdeče človeško telo v neopredeljenem, skorajda abstraktnem prostoru išče svoj pravi jaz.«
»Izbira formata, ki je materialen, čas, ki je potreben za izdelavo, tako na neki način nasprotuje tej težnji in zaznamuje možnost izdelave oprijemljive lastne podobe, postavljene v realen prostor.«
»Delamo na področju, ki je v zadnjem desetletju doživelo tako turbulentne pretrese, da bi si nagrado zaslužili vsi, ki sodobni ples še ustvarjajo, mislijo, zagovarjajo in skušajo od vsega tega tudi preživeti.«
»Naša motivacija je od drugje, plesno delo opravljamo, ker verjamemo v sodobni ples in nimamo izbire. To preprosto moramo početi in verjamemo, da naša kultura in družba tovrstno umetnost potrebujeta.«
»Želimo, da bi s tem ta najlepši balkon Maribora zaživel s polnimi pljuči, in sicer z umetniško ponudbo v mestu. Gre za sodelovanje med vsemi galerijami, zato si v naslednjih letih želimo, da bo ta trg začel še enotneje dihati z mariborsko kulturo.«