»Gre za možnost izbire jedi iz dveh različnih menijev, kar je že uveljavljena praksa v številnih državah in bo spodbujalo uživanje več polnovrednih žit, zelenjave, stročnic, sadja, oreščkov in s tem prehranskih vlaknin, številnih vitaminov, mineralov in elementov v sledovih. S tem bo prehrana otrok bolj pestra, bolj zdrava in bolj trajnostna.«
»Prav tako ne gre za poseg v obstoječe dnevne uravnotežene obroke, ki temeljijo na mešani prehrani. Vsak obrok, ki ga dobi otrok, ne glede na to, ali vsebuje živila živalskega izvora ali ne, pa mora biti uravnotežen in mora zadostiti prehranskim potrebam otrok.«
»Šola mora biti vzgojno-izobraževalna, ne samo izobraževalna, zato pretirano postavljanje nekih ciljev, standardov znanj tukaj ni na mestu. Na koncu moramo imeti človeka, ki se ne samo nekaj nauči, ampak tudi ve, kako znanje uporabiti.«
»Če merljivi rezultati dosežkov zasenčijo preostalo, se lahko začenjajo obračati v svoje nasprotje: namesto obeta dobre, razmišljajoče, zadovoljne, zdrave in povezane družbe lahko vodijo k razdeljeni, tekmovalni, individualizirani družbi, katere člani niso sposobni sožitja, sodelovanja in skupnega reševanja kompleksnih izzivov, pred katere smo postavljeni kot človeštvo.«
»Zato je pri premislekih in načrtovanju sprememb v vzgoji in izobraževanju treba imeti pogum stopiti korak nazaj in pogledati širšo sliko od le merljivih rezultatov, ki jih otroci dosegajo na izbranih področjih.«
»Pomanjkanje osebja dodatno krepita neugodna starostna struktura zaposlenih in marginalizacija pomena izobraževanja v naši državi, za katero je po njihovem mnenju v celoti odgovorna 'nerazumna in povsem napačna politika preteklih vlad in tudi zdajšnje na tem področju'.«
»Zaposleni v vzgoji in izobraževanju po enem letu od napovedi splošne stavke v vzgoji in izobraževanju ter izvedbi prvega stavkovnega dne 9. marca lani še vedno zahtevajo sklenitev stavkovnega sporazuma o devetih stavkovnih zahtevah, ki jih je Sviz Slovenije naslovil na vlado 18. februarja.«
»Danes, leto dni po posredovanju stavkovnih zahtev, je ključna stavkovna zahteva po odpravi zaostankov pri plačah, ki jih vlada eksplicitno priznava, še povsem odprta, saj vlada ne kaže volje za sklenitev dogovora.«
»Izvedbo drugega stavkovnega dneva in verjetnost izvedbe nadaljnjih dni splošne stavke v vzgoji in izobraževanju mora vlada razumeti kot zahtevo za takojšnjo sklenitev stavkovnega sporazuma. Od te zahteve Sviz ne bo odstopal.«
»Obe splošni stavki tako v zdravstvu kot šolstvu je ta vlada podedovala, z zaposlenimi v zdravstvu je že sklenila stavkovni sporazum in ga parafirala, medtem ko se z nami resna pogajanja sploh še niso začela, čeprav vsi, tudi vladni podatki, kažejo na to, da so zaostanki pri vrednotenju dela v vzgoji in izobraževanju dramatični.«
»Vladna pogajalska skupina, ki jo vodi minister za izobraževanje Igor Papič, se na pogajanjih za sklenitev stavkovnega sporazuma izogiba opredelitvi do ključne stavkovne zahteve, to je takojšnje odprave neupravičenega in vse večjega zaostajanja plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.«
»Obe splošni stavki, tako v zdravstvu kot šolstvu, je ta vlada podedovala, z zaposlenimi v zdravstvu je že sklenila stavkovni sporazum in ga parafirala, medtem ko se z nami resna pogajanja sploh še niso začela, čeprav vsi, tudi vladni podatki, kažejo na to, da so zaostanki pri vrednotenju dela v vzgoji in izobraževanju dramatični.«
»Odgovorno in zahtevno delo z otroki je namreč popolnoma razvrednoteno, povprečna plača pomočnice vzgojiteljice je bistveno nižja od povprečnih plač zaposlenih na delovnih mestih, za katera je zahtevana enaka izobrazba. Ko se bo januarska minimalna plača dvignila, bo pa pet ali šest plačnih razredov pod minimalno plačo.«
»Po oceni stavkovnega odbora smo soočeni s prvo veliko krizo izobraževanja v državi po osamosvojitvi, ker se vlada ne zaveda, kako hitro se razmere v izobraževanju poslabšujejo in da lahko v nekaj letih ostanemo brez normalnega delovanja izobraževalnih procesov.«
»To so dr. Slavoj Žižek, dr. Mladen Dolar, filozofski oddelek ZRC SAZU in filozofski krog, ki je povezan z diplomiranim filozofom Gregorjem Golobičem.«