»Bitja drugih vrst v knjigi Besede na strehi brez črk v roki vpisuje kot druge, ki pritegujejo njegovo pozornost, ki jih skuša razumeti skozi znanost, ki jim pripoznava subjektivna izkustva, a s katerimi je morda težko vzpostaviti pristen stik, ki ni zaznamovan z lastništvom ali sploh katero od drugih človeških kategorij, v katere umeščamo druga bitja, kot so na primer sopotniške živali, s katerimi sobivamo.«
»Živi v poceni najeti garsonjeri nekdaj žive delavske četrti industrijskega mesta ter se počuti premlad, da bi se postaral, in prestar, da bi začel znova. Vse do trenutka, ko nekega jutra po prekrokani noči hoče odpreti konzervo govejega golaža. Takrat skozi okno zagleda na ulici bika. Tistega bika, ki je pravkar pobegnil iz klavnice.«
»Medgeneracijska slikanica Zajčev prostor Tanje Badalič, v kateri gledamo svet skozi zajčje oči, pripoveduje o majhnem bitju – Zajcu, ki se poskuša boriti proti človekovemu neodgovornemu odnosu do okolja in živali, vse dokler …«
»Podobno kot hipohonder ne more najti odgovora na svoja vprašanja pri zdravniku, ga tudi teoretik zarote ne more dobiti pri znanstveniku, saj je igra, ki jo igrata, popolnoma različna.«
»Eden od slovenskih spletnih forumov je na primer poročal, da si 'stric iz ozadja', poslovnež Bill Gates, tako zavzeto prizadeva za čipiranje ljudi zato, da bi si zagotovil nadzor nad celotno svetovno populacijo.«
»To je naš čas, čas jeznih in nestrpnih ljudi, oseb, ki si ne dajo vzeti svoje svobode in pri tem ne pomislijo, da z lastno svobodo zmeraj trčijo na svobodo ljudi okoli sebe.«
»Na eni strani imamo eno vrsto, to je človek, na drugi strani pa 7,77 milijona vrst, ki so živali. To je radikalna nesimetrija. Kajti te živali so si med seboj veliko bolj različne, kot so nekatere te živali različne od človeka.«
»V seštevku različnih diskurzov – od strokovnega do poetičnega, na terenu zajetih in komponiranih zvočnih krajin, avtorice raziskujejo odnos med človeško kulturo in nečloveškimi vrstami, odnos, ki ga v številnih dognanjih lahko neposredno prenesemo tudi na katerega koli družbeno pogojenega Drugega. Ta odnos premišljajo tudi na ravni forme: v odmiku od besede namenjajo posebno pozornost raziskavi senzoričnega jezika, fizične izkušnje, ki jo piše zvok in tudi sama zvočnost besede.«