»Preostali svet si morda misli, da je človek len, pri tem pa si v resnici ves dan močno zaposlen s tem, da gledaš stran. In le redki so tisti, ki vedo, kako naporno je, da ne gledaš, koliko moči terja, da nogo po vsakem koraku obrišeš v hlačnico, pa vseeno ne počistiš.«
»Literatura je gozd listov, ki je zrasel prav tako kot dejanski prostrani gozd, ki je obdajal izkrčeno območje koncentracijskega taborišča – sposobna intenzivnega vpogleda v 'gradbišče smrti'.«
»S skupino avtorjev smo ugotovili, da ima nacionalizem morda večjo težo kot dejanje izbrisa. Oziroma se z njim prekriva. Pri tem spomeniku smo se spraševali, kakšno ogledalo ali preizkus nacionalizma lahko postavimo.«
»Pot domov sem napisal iz jeze, ko sem prebral članek o dementnem štiriinosemdesetletnem starcu, ki se je nekako znašel na londonskem letališču in ni vedel drugega, kot da hoče k hčerki v Slovenijo.«
»Ko ljubimo, dajemo sebe transcendenci kot drugemu. Ko udejanjamo ljubezen, smo pristali v politiko ljubezni namesto sovraštva, politiko sprave z mrtvimi in pomiritve med živimi, politiko bivanjskega preobrata, se pustimo graditi gradnikom ljubezni, tako sebi, ko to dopustimo tudi drugim, izgrajujemo resnico, ki je resnica zame, ki je resnica moje samotranscendence oziroma sebetranscendence.«
»Naj težavo, s katero se sooča Bleščivka, poimenujemo neosnovan in pretiran strah pred tujim in nepoznanim, slabo vreme ali strašno pravljično bitje, rešitev zanjo ostaja ista: aktivno sodelovanje vseh, ne glede na prepričanja, s katerimi merijo svet.«