Zdaj govori Drago Jančar v vlogi pisatelj

»Mislim, da bo nekoč literatura, ne bom zdaj rekel bolj objektivno, ker je to zdaj izpraznjen pojem, ampak globlje in občutljiveje spregovorila o teh stvareh.«

»Tisto noč, ko sem to prebral, sem vedel, da bom to tudi napisal.«

»Ni nam treba iti prav daleč od osrednjega trga, da naletimo nanjo.«

»V glavnem vedno izposojan, poleti pa sploh.«

»novo lahko nastane le, ko ali če se staro konča«

»Njegov upor, kritika, polemičnost in dvignjen kazalec jeznega starozaveznega preroka so rasli iz globoke prizadetosti in človeške izkušnje...«

»To se je dokončno zgodilo ob soočanju s prizoriščem človeške smrti v nacističnih koncentracijskih taboriščih.«

»Kot je še dodal, je bil Pahor po svojih izkušnjah, znanju in vizijah kozmopolit...«

»Njegov upor, kritika, polemičnost in dvignjen kazalec jeznega starozaveznega preroka so rasli iz globoke prizadetosti in človeške izkušnje.«

»Zdaj vem, da je to velika zgodba življenja, odvija se v nešteto različicah od začetka sveta.«

»Čeprav že dolgo živim drugje in hodim po svetu, a nekaj se dogaja, da me vsaj literatura zmeraj znova potegne nazaj domov.«

»Roman je sicer lociran tu, ampak jaz nisem pisatelj tipa genius loci, ki razlaga stvari svojega kraja.«

»V romanu je bolj kot resnični dogodki, ki jih je tudi nekaj, neka atmosfera časa, v katerem sem živel.«

»Razmišljal sem o tem, da človek zmeraj znova postavi ves svet, ko se pojavi v tem svetu.«

»Mi smo dediči tega časa, to je ostalo v nas, od tod so ti otroški spomini.«

»Vsak nov roman je nastanek novega sveta. Tako kot je vsako življenje, ko se začne, nov svet, nov kozmos, ki nastane.«

»Pri obeh so v ozadju neki resnični, dokumentarni dogodki, iz katerih potem rastejo zgodbe.«

»Galjot ima za ozadje pitoreskno 17. stoletje, ampak prav tam naletimo na kugo, ki je zelo primerljiva z nekaterimi današnjimi dogodki.«

»V Jugoslaviji smo bili kulturno odprti, a še vedno je bilo to diktatorstvo.«

»Moja skromna teorija je, da zahod ne razume dobro vzhoda.«

»Neverjetno, da ob vsem tem tehnološkem napredku človek ostaja isti.«

»To se mi zdi zelo ustrezno. Gre za neko baladno zgodbo, ki ima tudi elemente neke slovenske tragedije, kjer nenadoma ideologije in naši veliki zgodovinski spopadi, s katerimi se ukvarjamo in iz katerih nikakor ne moremo, dobijo človeške dimenzije«

»Predstavljam si, da obstaja neka evropska literatura kot velik orkester ali zbor, v katerem pa se sliši posamezne glasove.«

»In če se to potem dobro znajde v tem evropskem orkestru, je del te evropske literature.«

»Naj ne hodi po svetu, kogar zgodovina ne zanima.«

»Zgodovina Evrope je zgodovina zmot, a tudi poguma in iskanja humanističnih idealov.«

»Zdaj pa vse tole okrog nas. Za Johana Ota deja vu.«

»Nenavadna koincidenca.«

»Mislil sem predvsem na človekovo silno voljo po preživetju tudi v najtežjih okoliščinah.«

»Imel sem ga za nekakšno eksistencialistično pisanje o posamezniku, ki se pribija skozi kaotični in nevarni svet.«