»Najina hiša, pravzaprav moja – potem je najbrž postala moja – še vedno ni bila prodana, nisem imel srca, da bi jo takoj dal na prodaj, toda v njej nisem mogel ostati niti trenutka več. Po Annini smrti je postala votla, spremenila se je v velikansko sobo odmevov.«
»Človeka ni mogoče izklesati, če vzameš samo en segment njegove človečnosti, zlasti ne, če se usedeš samo na politično ideologijo, ampak je treba razumeti dušo in srce, njegove šibke točke in veličino.«
»Človeka ni mogoče izklesati, če vzameš samo en segment njegove človečnosti, zlasti ne, če se usedeš samo na politično ideologijo, ampak je treba razumeti dušo in srce, njegove šibke točke in veličino.«
»V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost.«
»Najbrž me je začelo prevevati dejstvo, da sem v mestu postajal vse preveč preračunljiv in pragmatičen, in je začelo zmagovati tako minevanje dni, tednov, mesecev, let, dokler nisem zaznal, da to ni moja pot, čeprav gre pri tem za življenje v sedanjosti, ki pa je lahko preveč naporno in dolgočasno in ugonablja.«