Zdaj govori pisateljica

»Upam, da bo Bondov kanon posodobila in razširila s 'feministično perspektivo'.«

»Ansambel junakov, s katerimi se lahko vsi poistovetimo.«

»Ostaja zimzeleni simbol za Britanijo, saj se lahko spreminja z nami.«

»Prej smo vedno spremljali 007, vendar je veliko drugih vohunov, za katere občasno slišite v ozadju romanov Iana Fleminga.«

»Kot mlada pisateljica želim vnesti feministično perspektivo v kanon.«

»Bond je vselej bil fantazija – vendar je fantazija, ki nas lahko odraža in oblikuje.«

»Zdi se mi, da nisem jaz izbrala osebe, ampak je oseba izbrala mene.«

»Videla sem, kako je mama obudila moškega od mrtvih.«

»Razumem, da se ne bodo vsi strinjali z mojo odločitvijo, vendar se mi preprosto ne zdi prav, da bi v zdajšnjih razmerah sprejela novo pogodbo z izraelskim podjetjem, ki se javno ne distancira od apartheida in ne podpira pravic palestinskega ljudstva, kakor so jih določili Združeni narodi.«

»Vsak takšen človek si želi, da bi lahko zavrtel čas nazaj.«

»Beseda jo je, kot pravi, zgodaj zaznamovala.«

»ustvarila svet onkraj naše najbolj divje domišljije, obenem pa nam je tudi povedala nekaj o tem, kaj pomeni biti človek«

»Hudo je ležat / ves bolan bled in / bohinj, sladko pa je / do poldneva v postelji zavaljen / brat in sestra«

»Kot kava s smetano. Ne moreš biti samo bel ali samo črn. Popolnost je v kombinaciji, v pravem razmerju in sprejemanju različnosti. … Črnina bolezni me v bistvu pripravlja na belino onostranstva.«

»Pogled nekoga, ki kljub vsemu verjame v ljubezen in dobro, saj je otrok umrl za to, da bi ljudem pokazal pot nesebične ljubezni in dobrote.«

»Svobode si nikoli ne moreš svobodno vzeti. Vsak, ki si je moral svobodo priboriti, ve, kakšna je cena zanjo.«

»Kje se je zgodil ta prizor? Kjerkoli obstaja reka, most, nekaj hiš.«

»Potujem v vse te kraje, a nikoli ne pridem domov. Hitim na naslednje letalo.«

»Kot človek postane kovač tako, da kuje, in harfist tako, da igra harfo, bo tudi on postal zaljubljenec tako, da se bo začel ozirati za ženskami.«

»Večino časa je bila zadovoljna s tem, da ga nima, značaja oziroma penisa, zavedajoč se, da je to ena omejitev manj, ena ovira manj na poti do svobode, ki jo je poimenovala kot svobodo izbire, izbiro pa sicer, kot vsi vemo, v veliki meri narekujeta značaj oziroma penis.«

»In če človek vidi delček celote, mu to prav nič ne pomaga, če v tuji mu besedi dihur prepozna (besedo) dih, ki jo pozna, ali pa ga zven neznane besede krma spominja na grm; približki ga prav nič ne približajo resnici, prav tako bi se lahko motil v celoti.«

»Umetnost je simptom, bodisi nezadovoljnosti bodisi nezadovoljenosti, in velika škoda je za svet, da nam njegovo sliko takole izkrivljeno podajajo prav ljudje, ki se v njem najmanj znajdejo. Umetnost je protinaravna, kriva vse družbene gnilobe, ja, ja, umetnost je kriva, ljubezniva, neusmiljena.«

»Naravnost sovražila sem prijetne, gospodinjske priporočilne citate na mojih novih naslovnicah. Spremenili so me v žensko leposlovje najhujše vrste! V njih ni bilo sledu igrivosti ali čudaškosti ali naprednosti, ki so v knjigah. Pa sem jih sežgala.«

»Upam, da bo njen založnik tvitnil fotografijo korespondence, v kateri so jo vprašali, ali so izbrani citati v redu. Saj vsi veste, da se je to zgodilo, kajne?«

»Glede na to, da Jeanette Winterson misli, da 'žensko leposlovje' ne more biti nenavadno ali celo pred svojim časom, mi daje misliti, da ni še nikoli brala nobenega 'ženskega leposlovja'.«

»Fina promocijska poteza Jeanette Winterson. Škoda je le, da mora napadati druge ženske, da bi ji uspela.«

»Rada bi samo dodala, da nisem še nikoli požgala knjig, ki bi jih napisal kdo drug; niti tistih groznih, ki so mi jih pošiljali po pošti.«

»To je v resnici knjiga, ki je nisem hotela napisati.«

»Tako je, že od svojega šestega leta sem razmišljala, da zgodbe svojih staršev ne bom nikoli zapisala.«

»Mislila sem, da biti pisatelj pomeni predvsem, da si izmišljaš stvari, da se 'lažeš', kar sem v prvih nekaj letih svoje kariere tudi počela.«