Zdaj govori pisateljica

»Pri pisanju me bolj pritegne ruralno kot urbano okolje.«

»Zgoraj sonce, spodaj tla, / vmes pa par ljudi. / Res ne veste, kdo je to? / Jasno, da smo mi.«

»Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam.«

»Umetnik s preoblikovanjem in premeno uporabe materiala po eni liniji preobrača in premišlja stričevo zgodovino, po drugi pa samorefleksivno naslavlja lastno delovanje, ki ga obiskovalki_cu prav tako ponudi v premislek ob hoji po na novo postavljeni premikajoči se in nestabilni parketni površini.«

»Temo, ki se zgrinja kot vesoljski prah.«

»Nekaj gostega in brezobličnega, morda tudi vlažnega in mehkega, prodornega kot mora, zaobsegajočega.«

»To nekaj je buljilo vame, vendar ni imelo oči.«

»Takrat so ji že napeljali telefon. V njen del stanovanja. V tisti veliko večji del.«

»Kaj bo z mojo dušo? Saj nisem duhovnik. Niti psihiater. Major v pokoju sem.«

»Vstopil je. Bil je v kavbojkah, beli majici in ... copatih! Tudi v najzanimivejših sanjarijah ga ne bi mogla obuti v copate.«

»Ker je bilo zmagati tako pomembno, se prav nihče ni spraševal o nujnosti žrtve potepuške psičke z moskovskih ulic, ki je bila le ena izmed več kot petdesetih štirinožcev, ki so jih Sovjeti trenirali v svojem pasjem vesoljskem programu.«

»Američani, ki so medtem glasno postavljali vprašanja o moralni spornosti tovrstnega početja, so hkrati skrivoma v svojih laboratorijih v svoje rakete posedali opice.«

»Tako je pes, ki je bil v službi države, postal žrtveno jagnje za slavo nekoga drugega.«

»Elizabeth Taylor nisem zares marala, dokler ni ukradla moža Debbie Reynolds – od takrat pa sem oboževala Elizabeth Taylor.«

»Tisto noč se je vse zdelo mogoče – za umetnost. Še posebej po toliko popitega rdečega vina.«

»Včasih so me marali samo moški, zdaj pa samo dekleta.«

»bele razmejitvene črte na cesti«

»Sam ali psiček«

»Preobrat«

»Elektronski medij je najhujši prisilni jopič v novinarskem poklicu. Nisi omejen le s pravili novinarskega dela, ampak tudi z neusmiljeno odmerjeno dolžino prispevkov. Ves čas se zadržuješ. Pri pisanju romana pa udari vse na plano.«

»Iz Rima sem se leta 2016 vrnila, da doma tudi ostanem. A če bi ostala v Ljubljani, verjetno ne bi pisala tretjega dela, Bruselj pa je nov vir novega navdiha in tvori tudi trilogijo mojega profesionalnega življenja.«

»Nič ni tako skrito, da bi ne moglo biti odkrito. Nič ni tako zakopano, da ne bi moglo biti izkopano.«

»Država obstaja samo zato, da jo molzeš, kadar jo lahko.«

»Mi smo tega navajeni, mi to zahtevamo od našega sistema.«

»Ime mu je bilo tovariš Smith, čeprav mu naziv 'tovariš' nekako ni pristajal.«

»Ampak če se počutiš trapasto, ko nekoga nazivaš s tovarišem, je seveda veliko bolje, da z njim sploh ne govoriš.«

»Ni poznala nobenega drugega sveta in – dokler ni spoznala Winstona – si ga tudi ni zamišljala.«

»Ta lovorika mi je dala krila, ker prihaja iz majhnega jezika, neko samozavest.«

»Zaradi samega historiata obstaja nekaj takega, kot je evropska literatura.«

»V tej potrošniški, pogodbeni družbi, kjer je telo temelj identitete, kjer je treba biti ne samo zdrav, ampak tudi učinkovit in po možnosti še lep, tukaj bolezen nima česa iskati.«