Zdaj govori režiser

»Nekaj let sem očeta prosil, da me pusti na gostovanje mojega ljubega kluba Napolija, a me je zavračal, ker sem bil premlad. Tisti usodni dan pa mi je vendarle dal dovoljenje, tako da nisem odšel s starši, ampak na tekmo.«

»To ni moje mnenje, seveda mislim, da mora nagrada iti pot dalje in motivirati občinstva, da si prizadevajo za prehajanje in odpravljanje meja.«

»Če pa snemaš digitalno in brez občutka dragocenosti filmskega traku, lahko snemaš in snemaš in nabiraš smeti.«

»Strt sem ob izgubi svoje prijateljice in kolegice Halyne.«

»Balzacov roman razkriva matrico sodobnega sveta, trenutek, preden se je vsa civilizacija predala vladavini dobička. Ta premik sem želel podaljšati s pomočjo kinematografije in si ob tem vzeti svoboščine z izvirnim besedilom, ki bi omogočile izraz njegovega duha.«

»Vzporedni materi je žlahten primer moje avtorske poetike.«

»Benedetto je šokiral festivalska občinstva po svetu.«

»Vse je bilo v redu.«

»Zakaj pa ne?«

»Veselim se snemanja tega projekta, saj bo res zabavno. Želim ga posneti v slogu špageti vesterna, kjer vsi govorijo drug jezik.«

»Film mi pomeni vse.«

»Stvari so tako nepredvidljive, da bi vsi nadaljnji koraki k izvedbi bili negotovi in neodgovorni.«

»Ljudje se bojijo, ker so tiste, ki so se že izpostavili, napadli.«

»Seveda v prvem poskusu, včasih celo v tretjem poskusu nismo mogli narediti veliko stvari, vendar je to normalno.«

»Zanima me ljubezen, ko v njej ni več elementa racionalnega.«

»To so besede mojega očeta.«

»Ne moreš starčku reči: 'Vaša soba nam je všeč, preselite se, prosim, za kak teden ali dva nazaj k družini, da tole posnamemo.'«

»To besedilo je črna farsa, ki prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev. Pripelje nas do samega dna in nas ne izpusti več. Govori o obsesiji dvakratno zapuščene ženske, o bolečini in samoti matere, ki gleda, kako njena otroka odideta, in ki v svoji hiši ostane sama. Tako kot druge ženske je tudi Anne naredila vse za svoja otroka, za svojega moža, za svoj dom; toda minevala so leta in otroka sta odšla, sin, hči – in zdaj še njun oče. Nenadoma se znajde sama v kraljestvu, iz katerega vsi bežijo.«

»Predstava predstavlja vrhunski umetniški dosežek tako režiserja kot celotne ekipe.«

»Gre za kompleksno potovanje, ki povezuje generacije, mlada in stara telesa ter gledališke prakse in estetike.«

»Žirija je še izpostavila energičen revolucionarni izraz v prvem delu predstave ter očarljivo in izredno igro v drugem.«

»Občutek tega, da se svet končuje, je vseprisoten. Bodisi, da gre za medijsko reprezentacijo tega, bodisi za občutek, da si težko predstavljamo prihodnost.«

»To so njihove zgodbe.«

»Če posameznik živi v družbi, ki v svojem bistvu ni svobodna, je dolžnost razmišljujočega človeka, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi napada prepreke svobodi.«

»A k tem težkim temam želim pristopiti v zabavnem in ironičnem tonu.«

»Kar je tudi lahko metafora za današnjo Evropo, ki je na površju idilična in urejena, pod površjem pa se dogaja marsikaj grozljivega.«

»Še vedno nimamo rešitve, še vedno otežujemo preseljevanje in zaostrujemo zakone o tujcih, ljudje še vedno umirajo na poti v Evropo.«

»Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase.«

»drzna in iznajdljiva ženska, ki se ne le zaveda svoje vloge, ampak jo tudi izjemno pretkano skriva«

»vprašanje zgodb, ki nas oblikujejo in zakaj smo, kakršni smo«