Zdaj govori umetnica

»Teja Miholič beleženje svojega vsakdana prepušča naključju – v obdobju od septembra 2018 do aprila 2020 je v svoj 'arhiv diptihov' vnašala krajše osebne zapiske vsakič, ko je na ulici naletela na zapuščen stol.«

»da so pota umetnosti nepredvidljiva in da so prave umetnine unikati; ni jih mogoče stlačiti v ideološko enoznačno opredeljena poglavja«

»Na svetu je veliko več dobrih ljudi kot slabih.«

»Bil je izjemen igralec, je eden tistih, ki se mu samo 'priklopiš' zraven.«

»Izredno prijeten je bil, zelo profesionalen, zasebno je bil tak človek, s katerim se rad družiš, zelo rad si bil v njegovi bližini.«

»Kako dodatno odtujiti že tako odtujenega človeka, kako pomemben je dotik, kaj brez njega ter kako se kljub razdalji dotakniti nekoga«

»Obetala sem si pomoč angelov. Vsak dan bolj. Vendar izvedba ni mogoča.«

»To je ključna razlika med nama. Jaz se delu nisem mogla odpovedati.«

»Danes bi bila srečna. Danes bi praznovala samoto.«

»Jezna sem ... a nimam energije, da bi to pokazala.«

»Pojdi med vrstice, je**ni idiot.«

»Če hočemo razumeti Ulaya, potrebujemo veliko časa, morda kar vse življenje.«

»Ob tem se moralni pomen tihožitja, memento mori, ki nas spominja na kratkotrajnost in minljivost življenja, lepote in dobrin, osveži s sklicevanjem na nihanje finančnega trga.«

»Iščem to neko igrivost, vulgarnost, ki je primarna v ljudeh samih, a jo zakrivajo.«

»Omarica mi je bila s temi 'stotimi' joški hecna.«

»Dimenzije in proporce omarice z Manco določiva skupaj, potem sledi umetniški vidik s skico, ki jo narišem jaz.«

»Tu se takoj pojavijo neke omejitve, ki jih pogojuje sama dimenzija steklenice, odločitev, ali bo omarica imela hladilnik, kako visoke bodo nogice, kako bodo izvedene določene rešitve.«

»To je bila refleksija, kdo si upa pokazati jezik, kdo si ga ne, kaj to pomeni, kaj to pove o človeku, kaj ne.«

»Ja, kje v Sloveniji pa imamo umetniški sejem.«

»Moj mož je zagrešil grozljiv zločin in je bil za to kaznovan. A ker sem ga spoznala takega, kot res je, mi to daje pravico, da rečem, da imam veliko srečo, da sem poročena z najlepšo, najbolj pametno, nadarjeno, predano in empatično osebo vseh časov. Moj mož je ena od dveh žrtev svojega zločina, da je še živ, pa je zanj že dovolj velika kazen.«

»S podpiranjem krivega, s tem, da ga kličemo prijatelj, razbijemo 'normalnost' na koščke, razširimo simbolni kapital kulture in sodelujemo pri kulturnem terorizmu, ki je v bistvu edina resnično učinkovita oblika miroljubnega odpora.«

»Mislim, da je bilo bistvo moje umetnosti od nekdaj združevanje stvari, ki se tradicionalno ljudem zdijo srčkane, in pa temnejših podtonov, elementov.«

»Dobim ogromno, res ogromno nesramnih komentarjev, ampak nič hudega. To me ne moti, kajti svoje umetnosti ne ustvarjam, da bi koga osrečila.«

»Nekateri moje delo opišejo kot pop-nadrealizem, drugi kot srhljivo-ljubko. Vsak naj si ustvari lasten vtis.«

»Ideja, da bi oblikovali kolektiv, dobesedno vzniknila, ko so se prvič srečali.«

»Moje delo je razširjena psihedelična priredba dela Knjiga o mestu dam Christine de Pizan.«

»Ta razstava ni pomembna le zame, ampak za celotno sceno, ki se je dogajala v teh osmih letih. Vsi smo bili veliki entuziasti in smo radi skupaj delali. Vsi smo delali z utopično idejo, da se kljub ne najbolj idealnim pogojem da nekaj narediti. Iz tega smo se ogromno naučili in vplivali drug na drugega.«

»Mislim, da je umetnost edino področje, ki dopušča svobodo razmišljanja in svobodo raziskovanja. Mene so starši vedno vzgajali, da je treba biti v življenju radoveden, da se moraš poglobiti v tisto, kar te zanima.«

»Uporaba raznorodnih medijev, materialov in praks kaže na zmožnost kritične refleksije avtoric, njihovo fleksibilnost in ustvarjalno svobodo, ki išče navdih v svetu okoli nas.«

»Objekt kot dinamičen nosilec sporočila.«