»Potem ko je že v Tolažbi nočnega neba pisatelj predstavil Sabahovo teorijo pajkove mreže (teorijo o sejanju strahu kot načinu doseganja političnih ciljev), v Vonju po strahu Hajam, ostarel in osamljen, vodi notranji dialog z mladostnim prijateljem, ki mu je uspelo svet, v konkretnem primeru perzijsko cesarstvo, preoblikovati po zamišljenem kopitu – tako, da ga prežema vseobvladujoči strah in da se človek v njem počuti kot v pajčevino ujeta, pred pajkovim pogledom otrpla muha.«
»Nobenega strahu ni, da bi se LMŠ izgubil v opoziciji. In verjamem, da bomo kakovostna opozicija, ki bo temeljila na spoštovanju, dialogu, kulturnem dialogu in pa argumentih.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju