Ključna beseda: avtobiografija

»Ko sem se lotil avtobiografije, sem bil v boljšem položaju, ker sem vedel, da se knjigo da napisati, kajti ko sem jo pisal prvič, nisem bil prepričan. Po drugi strani pa sem bil v slabšem položaju, ker sem moral napisati celo knjigo, ne samo polovice.«

»Druga pomembna osebnost v knjigi je Nejc Zaplotnik, ki je bil najprej moj učitelj, vzornik, potem pa sva zelo hitro prišla na eno plezalsko raven in sva bila soplezalca in velika prijatelja.«

»To je bila odprava, na kateri so skušali preplezati novo smer v južni steni Anapurne, a so imeli veliko slabega vremena in so si polomili zobe že v prvi polovici stene.«

»To je zgodba o moštvenem duhu, ker tam brez ekipe ni bilo nobenega upanja na uspeh. To je tudi zgodba o žalostnem koncu, Marjan Manfreda - Marjon je imel črne prste, ko je prišel s poskusa na vrh, in so mu morali dele prstov odrezati.«

»Pa niso najbolj poznali moje duše in mojega srca, ki je utripalo samo za plezanje.«

»To je bilo moje alpinistično dno. Spet sem se moral naučiti hoditi, plezati, si zaupati.«

»Nekdo je pripomnil: Kje pa si že videl avtobiografijo v dveh delih?! Pa sem rekel, saj sem že itak nekaj posebnega, bom pa še tukaj.«

»Moje bistvo se ne izraža ne z besedami ne z mislijo . . .«

»Mar ni bilo dovolj, da sem življenje živel, da sem srečal več ljudi, kot se je nabralo bralcev mojih knjig?!«

»Pisati o sebi pomeni, da ne verjamem, da sem sploh živel, če ne pustim sledov …«

»da je pisanje pesmi, takrat, ko žena spi in bi moral biti ob njej, znamenje vrhunske sebičnosti«

»Kje je tu smisel življenja? ... Moje bistvo se ne izraža ne z besedami ne z mislijo … Mar ni bilo dovolj, da sem življenje živel, da sem srečal več ljudi, kot se je nabralo bralcev mojih knjig?! ... Pisati o sebi pomeni, da ne verjamem, da sem sploh živel, če ne pustim sledov …«

»To nikakor ni zdravilo, to so nabrekle, patetične besede.«

»kar najbolj ustrezna prispodoba negotovega, radostnega, čudovitega življenja, ki ga lahko upihne že nekoliko močnejši veter«

»Ki se v štiriindvajsetih urah, od jutra do jutra, odvije v Ljublabljani, prestolnici Zlovenije, kjer se ima zgoditi vstajniški Dogodek«

»Srhljivo dobre zgodbe«

»Jennette želi pisati leposlovje. Biti romanopiska je njena sanjska služba.«

»Zelo dolgo sem držala jezik za zobmi v povezavi s spolnim nadlegovanjem in ustrahovanjem, ki sem ju prenašala prvi dve sezoni serije.«

»Po prvih dveh sezonah, ko smo postali uspešnica, ko me ni bilo več strah, da bom izgubila službo, sem se lahko začela upirati nadlegovanju, upirati ustrahovanju dotičnega producenta.«

»Veš kaj? Uredila sem. Nikomur ni treba vedeti. Ni mi treba omadeževati ugleda tega azijsko-ameriškega producenta. Ni mi treba omadeževati ugleda serije.«

»Na neki točki sem dojela, da je o tem pomembno govoriti.«

»Hotela sem nov začetek, da mi ne bi bilo treba snemati z vsemi temi spomini na zlorabo.«

»Rada sem imela tisto ekipo in rada sem snemala šov, ampak imel je dediščino zlorabe. In čeprav sem to po dveh letih spravila pod nadzor, sem se veselila svežega začetka.«

»Da sem se iznašel, sem se moral najprej od vsega ločiti.«

»Iz političnega in intelektualnega diskurza ter iz javnosti niso izginili samo 'delavsko gibanje', njegove tradicije in boji, temveč delavci sami, njihova kultura, njihove življenjske okoliščine, njihova stremljenja.«

»Nekateri pišejo dnevnik, moje življenje pa najbolje razkrivajo moje pesmi.«

»Večkrat kot lahko sploh preštejem, so me spraševali, ali bom napisal avtobiografijo, toda čas nikoli ni bil primeren.«

»Odkritje nove pesmi Beatlov je kot odkritje Kleopatrinega sarkofaga za arheologe.«

»Pred nami je zrela ženska, ki je porušila dom, ki ga je tako dolgo gradila, in mora pri 50 letih zakorakati v neznano.«

»Svobode si nikoli ne moreš svobodno vzeti. Vsak, ki si je moral svobodo priboriti, ve, kakšna je cena zanjo.«