»Čeprav ponekod neenakomerno, Šerbedžijeva Ne okreči se, sine uspešno korespondira s tem časom primanjkljaja koncertnih in kulturnih vsebin, ki niso povezane s televizijo in internetom, ko so naši spomini, tako ali drugače, zgolj duhovna hrana in pomemben vir čustvenega življenja.«
»(…) osvoboditev pred predsodki in diskriminacijo, osvoboditev pred omejitvami in pravili. To je moja lastna definicija džeza, ki jo želim posredovati poslušalcu – ne glede na to, ali je mlad ali star, ali je tradicionalist ali modernist, ljubitelj džeza ali nedžeza …«
»Sama zelo veliko skladam, ker je to zame zelo pomembno – da lahko igram in izražam stvari, ki jih drugi umetniki z že obstoječimi kompozicijami ne morejo.«
»Mislim, da sta jih bolj gledala, se o njih pogovarjala, reševala svet, niti ne samo reševala, kovala nove ideje, vizije, da bi bil ta svet še boljši, lepši in pravičnejši.«
»Skladba govori o nasilju, o zlorabi moči in o vlogi nas opazovalcev ob tem. V bistvu nastavlja ogledalo nam licemercem: najprej pridejo levi, potem hijene, jastrebi in na koncu mi, muhe. In se mi zdi, da je to zelo aktualno v tem času. Ker smisel umetnosti je, da nas vedno znova zadane, ko se senzorno adaptiramo na probleme, ki nas obdajajo.«
»Od poletja dalje, ko so potekala snemanja desetih izbranih skladb Festivala slovenskega šansona, se vsako jutro zbudim z melodijo ene od njih na svojih ustih in besedilom ene od njih v glavi. Izzivi dneva postanejo lahkotnejši, zagate pa se razrešijo same s pomočjo brezčasnih resnic in napevov, za katere si želim, da bi postali večni.«
»S tem pokažemo, da smo tudi Romi sestavni del okolja, v katerem živimo. Poleg tega na najbolj prijeten način – z glasbo in plesom – razbijamo stereotipe o Romih«