Ključna beseda: glasba

»Žrtvujemo mir, da bi pridobili mir.«

»Edward Clug se je glasbe Frédérica Chopina lotil s šepetom; njegov 'ššš' pa ni mišljen kot ukaz, temveč ostaja odprt kot povabilo k tišini.«

»Na odru postanem nekdo drug.«

»To počnem za občinstvo. Glasba mi je v veselje.«

»Želim deliti svoja čustva z ljudmi.«

»To so pesmi o ljubezni, prijateljstvu in čustvovanju.«

»Čeprav ponekod neenakomerno, Šerbedžijeva Ne okreči se, sine uspešno korespondira s tem časom primanjkljaja koncertnih in kulturnih vsebin, ki niso povezane s televizijo in internetom, ko so naši spomini, tako ali drugače, zgolj duhovna hrana in pomemben vir čustvenega življenja.«

»Džez je zame sinonim za svobodo.«

»(…) osvoboditev pred predsodki in diskriminacijo, osvoboditev pred omejitvami in pravili. To je moja lastna definicija džeza, ki jo želim posredovati poslušalcu – ne glede na to, ali je mlad ali star, ali je tradicionalist ali modernist, ljubitelj džeza ali nedžeza …«

»Sama zelo veliko skladam, ker je to zame zelo pomembno – da lahko igram in izražam stvari, ki jih drugi umetniki z že obstoječimi kompozicijami ne morejo.«

»Moja glasba je namreč zelo posebna in tudi pišem zelo raznovrstno.«

»Vlado je bil kot otrok takšen, kot je vsak otrok. Živ, radoveden, nagajiv, že takrat je rad pomagal.«

»Zdaj pa poslušaj, pubec! Ko dobiš prvo plačo, obvezno kupi kitaro. Potrebujemo kitaro. Le tako bomo pravi ansambel.«

»Gospa je še pred leti zunaj nekaj delala, in ko sem prišel mimo, sem ji obljubil, da ji bom ‘zašpilal’ takrat, ko bo stara sto let.«

»Je***ti, Kreslin, če iz te muzike nekaj ne napraviš, te vržem v Muro.«

»Mislim, da sta jih bolj gledala, se o njih pogovarjala, reševala svet, niti ne samo reševala, kovala nove ideje, vizije, da bi bil ta svet še boljši, lepši in pravičnejši.«

»Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja.«

»Tomaž Domicelj misli povezuje v besedila, ki pozornemu poslušalcu nudijo osnovo za razmislek.«

»Bil je utemeljitelj imitacije v vlogi satire in najbolj prepoznavna radijska osebnost, ki se je zapisala v zgodovino razvedrilnih oddaj na Slovenskem.«

»Dragi Sašo, hvala je premalo.«

»Skladba govori o nasilju, o zlorabi moči in o vlogi nas opazovalcev ob tem. V bistvu nastavlja ogledalo nam licemercem: najprej pridejo levi, potem hijene, jastrebi in na koncu mi, muhe. In se mi zdi, da je to zelo aktualno v tem času. Ker smisel umetnosti je, da nas vedno znova zadane, ko se senzorno adaptiramo na probleme, ki nas obdajajo.«

»Šansoni se pišejo in pojejo s krvjo, z jetri. Šansonjerji, tako kot pesniki, so enkratna bitja tega sveta, ogrožena vrsta, venomer na robu izumrtja – in to zato, ker za svojo pesem vedno zastavijo svoje življenje.«

»Od poletja dalje, ko so potekala snemanja desetih izbranih skladb Festivala slovenskega šansona, se vsako jutro zbudim z melodijo ene od njih na svojih ustih in besedilom ene od njih v glavi. Izzivi dneva postanejo lahkotnejši, zagate pa se razrešijo same s pomočjo brezčasnih resnic in napevov, za katere si želim, da bi postali večni.«

»Dekle iz zlatih sanj«

»S tem pokažemo, da smo tudi Romi sestavni del okolja, v katerem živimo. Poleg tega na najbolj prijeten način – z glasbo in plesom – razbijamo stereotipe o Romih«

»Radi bi, da bi se to spremenilo; tudi to je eden glavnih namenov prireditve.«

»Ta prireditev je bistvenega pomena za romsko skupnost, saj sta glasba in ples osnovni sestavini romske kulture in predstavljata Rome v pozitivni luči«

»Ravno ob vseh svetih, ko se dan skrajša in se na zemljo spusti somrak, se spomnimo svojih pokojnih in se srečamo z mislijo o svoji lastni minljivosti.«

»V svojem dramaturškem loku nas vodi skozi smrt v življenje in paradisum.«

»Govori se, da moj Rekviem ne izraža strahu pred smrtjo, nekdo ga je celo označil za uspavanko smrti. A jaz tako vidim smrt: kot radostno odrešitev, hrepenenje po sreči v onstranstvu, ne pa kot bolečo izkušnjo.«