Ključna beseda: knjiga

»Zanjo.«

»Spet senca se obeša / čez penzion in pod drevesa / ki racajo v tujski park / v katerem sivi testeninar // zakrknjeno poseda / na vozičku ki brezvoljno / ga potiska zlata hčera // do mostička ki pomeša / vse poti v nebesa.«

»Počakati je treba / vsaj do otave. / Z živo puško. // In sešiti nebo. // Prebedeti je treba. / Ob prižgani postelji. // In pripovedovati / zrcalu. // In kletki / iz mahu.«

»Ne dam vam / zaiti / v ocean.«

»Rafiniranje in kultiviranje je odmikanje od vsega, kar je razumljeno kot naravno, v svet umetno ustvarjenega, posredovanega, svet, ki je postavljen kot višji in zato tudi boljši in pomembnejši.«

»Ameriškega naroda ne ustvarjajo humanistični intelektualci, temveč inženirji in znanstveniki.«

»Stari Grki pa so raje kot o kulturi govorili o umetnosti.«

»A nisi bil že pri osmih letih dovolj zrel, da je s tem nekaj narobe?«

»Mi ne rešujemo teh nosorogov, ampak čistimo lastno vest, kupujemo si karmične odpustke.«

»To je ultimativen privilegij, ki je pri meni ves čas prevladoval nad občutkom krivde, sam neke blazne krivde pred obličjem Najin in Fatu nisem čutil.«

»Žalostna sem nad dejstvom, da čeprav je trgovanje z rogovi mednarodno prepovedano že desetletja, trgovanje vseeno poteka.«

»Že več let sem si želela napisati knjigo o teh temah, predvsem o ogroženih živalskih vrstah, sploh tistih, ki se jih skuša rešiti.«

»Zelo zgodaj sem se naučila, da publika zelo hitro pozablja, da moram jaz še hitreje. Da to, kar o meni govorijo in pišejo, nima zveze z mano.«

»Rac si je trikrat premislil, da ne bi imel knjige. Ko si je drugič premislil, sem se pogovarjala sama s sabo: 'Tudi pet minut se ne boš sekirala zaradi tega Poliča.'«

»Bi se ti pogovarjala z mano in bi jaz poskusila napisati knjigo. In je rekla ja.«

»Nekako da, ja.«

»Tako sem izbrala. V knjigi stvari ostanejo, v intervjuju lahko povem tudi kakšne bolj grozne stvari, za knjigo se mi pa zdi to nespodobno.«

»Pogovarjali sva se o marsičem, kar potem ni prišlo v knjigo, a sva se strinjali, da to ni potrebno.«

»Srečevati ljudi – to se mi zdi najlepše pri našem poklicu.«

»Ljudje mislijo, da živim v Newarku v New Jerseyju in da moja mama vozi zeleni karavan, jaz pa imam japonskega Američana, ki pride popravit pipo, ko ga potrebujem.«

»Zdelo se je kot: le zakaj plesati solo brez svojega partnerja? To je kot, saj veste, Abbott brez Costella ... On in jaz sva imela nekaj posebnega od trenutka, ko je začel brati vlogo gospoda Miyagija, jaz pa sem mu odgovarjal kot Daniel. Ta kemija je bila edinstvena in preprosta.«

»Preprosto videli so, kako se lahko odpre ta svet ter se vzame, kar je bilo črno-belo v Karate Kidu, in dodaš še vse te sive odtenke teh likov, kjer niso vsi ves čas dobri ali slabi...«

»Takrat sem snemal film z naslovom Teachers, nato še Crossroads in Karate Kid II ter nisem niti pomislil, kako je bilo to zanjo. Šele leta pozneje se ozrem nazaj in pomislim, da bi takrat najbrž lahko dvignil slušalko.«

»Ko sem pisal, je bilo še globlje in še bolj pretresljivo.«

»Jennette želi pisati leposlovje. Biti romanopiska je njena sanjska služba.«

»Predstavlja srž, hrbtenico te knjige.«

»Dokaže, da je kljub skoraj stoletnemu zamiku aktualna še danes.«

»Hordah iz južne Evrope, ki da so v času depresije jemali službe 'pravim' Američanom.«

»Da ne bi pustili sledi.«

»Vsakršno etnografsko gradivo treba jemati s kritično distanco.«