»V končnem izboru smo ostali s svojimi romani trije finalisti, dva odlična italijanska avtorja, Paolo Malagutti in Matteo Melchiore, vsi trije iz milanskih založb, onadva iz znamenite založbe Einaudi, jaz sem priplul na Tezejevi ladji, tako se imenuje založba, ki je izdala mojo knjigo (La nave di Teseo). In smo sedeli v dvorani in čakali. Osemčlanska žirija kritikov, v večini kritičark, je zasedala, medtem ko je že potekala prireditev. Nimam rad takih stresnih situacij. Pri nogometu veš, zakaj si zastreljal enajstmetrovko, tu pa lahko samo čakaš, kaj bodo odločili.«
»Moj roman je pač žirijo prepričal malenkost bolj (...) Gotovo jim moja, se pravi naša slovenska zgodba pripoveduje nekaj o njih samih, tudi Italija pozna podobne človeške pretrese (...) recimo Elsa Morante v svojem romanu Zgodovina (Storia). Vesel sem, ker je izmišljena in hkrati resnična zgodba iz Maribora postala nekakšen univerzalni spomin na vojno. Ki žal še zmeraj traja (...) ne samo v naši percepciji – če samo pomislimo na vse, kar se ta hip dogaja v Ukrajini.«
»Kot take so knjige vedno tudi katalizator sprememb«
»Tudi letos imamo zanimiv nabor, od srednješolca, ki je napisal izjemno protivojno balado, do pesnice v 80. letih«
»Znanstveno odličnost z izjemnimi dosežki, ki bistveno nadgrajujejo dosedanje vedenje v stroki ter v marsičem pomenijo radikalen preobrat v raziskovalnem postopku in pojmovanju umetnostnega razvoja.«
»Imamo cel kup gurujev sreče, ki nas prepričujejo, da nismo dovolj srečni in da se moramo potruditi, da bomo bolj. A mislim, da bomo najbolj srečni takrat, ko se bomo nehali truditi biti srečni in ko bomo namenili pozornost drugemu.«
»Javna uporaba (raz)uma je zaveza, s katero bi se mediji, intelektualci, seveda tudi odgovorna politika in drugi udeleženci javne razprave morali zoperstaviti temu valu, ki nas potiska v nižje lege civiliziranosti.«
»Vera živi v senci svojega slavnega očeta. Utrujena od svojega plitkega življenja in odnosov tava skozi rimsko visoko družbo. Ko v prometni nesreči v predmestju poškoduje otroka, z osemletnikom in njegovim očetom splete intenziven odnos. Toda kmalu mora spoznati, da je tudi v tem svetu le orodje za druge.«
»Upam, da bom to nagrado proslavil z vsemi filmskimi ustvarjalci, s katerimi sem sodeloval. Ta nagrada je tudi poklon vsem njim.«
»Ne ukvarjamo se zares s folk glasbo, pa tudi s pankom ne – samo kričimo in protestiramo, kolikor glasno zmoremo, in upamo, da bomo drugim pokazale, da lahko počnejo enako. Kot je rekel Woody: vsak tepec lahko naredi nekaj zakompliciranega, naše sporočilo pa je jasno in preprosto. Vsak je lahko Pussy Riot. Upor. Upor. Borite se.«
»Daje nam učinkovito, to predvsem pomeni preko čustev jasno opredeljeno informacijo o iranski diktaturi, v kateri so človekove pravice žensk eden od osnovnih mehanizmov ohranjanja te diktature.«