»Tu nikomur več ni jasno, kje in ali sploh je meja med resničnostjo in fikcijo, vsi pa dobro vemo: četudi resnične izkušnje morda resnično ni mogoče uprizoriti, imamo pred sabo pravo gledališče!«
»V času, ko je vse tako zelo performativno, da se komaj še kdo ve, kako je v resnici že pro forma, se najde mlada avtorica, ki na prvo stran svojega besedila zapiše: 'DANES IGRATA: DRAMSKI PISEC in BRALEC', in naprej: 'IGRIŠČE: domači teren, strani dramskega besedila'.«
»Dosežek, ki ga ponuja besedilo, je izstopajoč. Igra, po kateri avtorica vodi bralca, po besedah komisije ni igra v pomenu odrskega poosebljanja, temveč je razumska, kombinatorna igra, nemalo podobna tisti, ki je ugajala piscem v času, ko je bil postmodernizem tako mlad, 'da je prehiteval črke svojega imena, in temu primerno vitalen; ugajala je kakemu Cortázarju, Perecu, Calvinu'.«
»Možnost pretresanja imajo namreč 'prav vsi člani društva, na mrežici sita pa lahko ostanejo vse knjige – ne glede na zvrstne, žanrske in ostale opredelitve. Glasovanje poteka v dveh krogih, zmaga pa knjižno delo, ki je prejelo kar največ glasov kritiške žirije. Na tak način želimo pri podeljevanju nagrade zagotoviti tako strokovno težo kot tudi demokratičnost pri izbiranju nagrajenca.'«
»Resnično nam je v čast, da so fotografije Associated Pressa vključene med zmagovalce letošnjega natečaja World Press Photo.«
»S težkim srcem sporočamo, da je naš oče, Brian, umrl naravne smrti, ki ni bila povezana z novim koronavirusom. Polnega življenja, neverjetno radodarnega, ponosnega in predanega očeta in dedka bomo pogrešali žena Jennifer, družina in številni prijatelji.«
»Bil je dobitnik zlatega globusa in nagrade, ki jo podeljuje Ameriški igralski ceh – oba je prejel za glavno vlogo Willyja Lomana v seriji Smrt trgovskega potnika, v kateri je obudil vlogo klasike Arthurja Millerja, ki jo je na odru uprizarjal leta 1991. New York Times je televizijsko vlogo označil za 'nastop njegove kariere'. Bil je tudi dobitnik dveh tonyjev, leta 2011 pa je bil vključen v gledališko dvorano slavnih.«
»Na prvi pogled bralec mogoče ne razume povezave med obema zgodbama, vendar pa vsako poglavje odkrije novo plast sporočilnosti in razbija stereotipe tako o t. i. mladih 'delinkventnih' prebivalcih zavoda kot o udeležencih tovrstnih tekmovanj, saj jih prehitro označimo za premaknjence, ki po nepotrebnem ogrožajo svoje zdravje.«
»Okvir zgodbe je, da policisti najdejo Maro, ki je vozil avtomobil pri starosti štirinajstih let in mu nihče ne verjame, da je dejansko celo republiko prevozil sam. Ko ga začnejo zasliševati, začne pripovedovati zgodbo, v kateri je meja med resničnostjo in lažjo zelo zabrisana. Prav ta element neke dvojnosti mi je bil zelo zanimiv.«
»Zimske muhe so primer nove, izvirne filmske govorice, v kateri pripovedovanje z manjkajočimi deli v zgodbi ponudi presenetljivo sveže doživetje likov, njihovih medsebojnih razmerij in upodobljenega hladnega zimskega sveta z otoki svetlobe.«
»Skratka, socialna drama. Samo da je v resnici smešna kot komedija, mogoče celo farsa, ki je v bistvu žalostna. Realistična v slogu, gibka v jeziku in obenem absurdna v maniri. Drama iz našega okolja in časa, obenem pa distopija, ki nam s krožno dramaturgijo dopušča le malo upanja na spremembo in odrešitev.«
»mojster izbranih, gostih formulacij, ves čas delujoč na specifični mikroravni, ki je ključna in tako zelo redka«
»kjer s pretanjenim občutkom za konstruktivno recenzentsko kritiko aktivno oblikuje kritiško in teoretsko misel o sodobnem plesu v Sloveniji«
»Začuda se celo zdi, da – glede na sodobne politične preference volivcev – roman, ki svari pred histerijo zaradi migracijskih tokov in strahovi pred virusi, a se odvija v daljni preteklosti, po izidu še vedno pridobiva aktualnost in pomen.«
»Z izzivom se je Erwin Köstler spopadel mojstrsko: skrajno zahtevno preklapljanje med pogovornimi in konjunktivnimi govoricami ljudstva in laičnimi filozofskimi refleksijami, cerkvenozgodovinskimi poročili in razpravami ter psovkami in sočnimi izrazi je prevajalcu uspelo prevesti brez vsakršne jezikovne, vsebinske ali literarne napake, čeprav je bilo prevajalsko delo v tem pogledu pravo minsko polje. Izvrsten prevod ne priča zgolj o izrazitem jezikovnem in socialnem čutu, temveč tudi o bogatem zgodovinskem in kulturnem znanju.«
»Njen 'slovensko' prepoznavni pesniški jezik, prepleten z religijskimi in mitološkimi simboli ter nadrealističnimi elementi, ki sestopajo v realistični svet z vsakodnevnimi bivanjskimi vprašanji, odlikujeta svežina in živahnost z mero duhovitosti oz. samoironije.«
»Čeprav sem zmožna pisati tudi v slovenskem jeziku, je moja odločitev tudi kulturnopolitična, ker prihajam iz majhne države, kot je Makedonija, v majhno državo, kot je Slovenija. Zdi se mi prav, da vztrajam pri maternem jeziku, da pa so moja dela tudi prevedena v slovenski jezik.«