Ključna beseda: nagrada

»Pravo gledališče!«

»Tu nikomur več ni jasno, kje in ali sploh je meja med resničnostjo in fikcijo, vsi pa dobro vemo: četudi resnične izkušnje morda resnično ni mogoče uprizoriti, imamo pred sabo pravo gledališče!«

»Umetniško in ustvarjalno delo, ki ga je opravila Marija Vidau na prizorišču slovenskega gledališča, je primorskemu prostoru dalo pridih univerzalnosti in enkratnosti.«

»V času, ko je vse tako zelo performativno, da se komaj še kdo ve, kako je v resnici že pro forma, se najde mlada avtorica, ki na prvo stran svojega besedila zapiše: 'DANES IGRATA: DRAMSKI PISEC in BRALEC', in naprej: 'IGRIŠČE: domači teren, strani dramskega besedila'.«

»Dosežek, ki ga ponuja besedilo, je izstopajoč. Igra, po kateri avtorica vodi bralca, po besedah komisije ni igra v pomenu odrskega poosebljanja, temveč je razumska, kombinatorna igra, nemalo podobna tisti, ki je ugajala piscem v času, ko je bil postmodernizem tako mlad, 'da je prehiteval črke svojega imena, in temu primerno vitalen; ugajala je kakemu Cortázarju, Perecu, Calvinu'.«

»Deluje, kot da je iz drugega časa, časa z drugačno senzibilnostjo, kot je ta, ki prevladuje danes, in to ji zagotavlja posebno privlačnost.«

»Avtorica s prepletanjem dveh časovnih komponent stopnjuje napetost.«

»Avtor vzporedno s svojo osebno izkušnjo spretno razvija klobčič razmisleka o vlogi posameznika in njegove razpetosti med kolektivno zavestjo preteklosti in individualizmom sedanjosti.«

»boleče relevantna problematična področja današnjega časa ‒ hkrati pa izkazujejo veliko jezikovno virtuoznost«

»Na mrežici sita lahko ostanejo vse knjige.«

»Možnost pretresanja imajo namreč 'prav vsi člani društva, na mrežici sita pa lahko ostanejo vse knjige – ne glede na zvrstne, žanrske in ostale opredelitve. Glasovanje poteka v dveh krogih, zmaga pa knjižno delo, ki je prejelo kar največ glasov kritiške žirije. Na tak način želimo pri podeljevanju nagrade zagotoviti tako strokovno težo kot tudi demokratičnost pri izbiranju nagrajenca.'«

»Ta trenutek je bil edini mirni skupinski protest, s katerim sem se srečal med svojim bivanjem tam.«

»Občutil sem njihovo neporaženo solidarnost kot tlenje žerjavice, ki se znova razplamteva.«

»Resnično nam je v čast, da so fotografije Associated Pressa vključene med zmagovalce letošnjega natečaja World Press Photo.«

»S težkim srcem sporočamo, da je naš oče, Brian, umrl naravne smrti, ki ni bila povezana z novim koronavirusom. Polnega življenja, neverjetno radodarnega, ponosnega in predanega očeta in dedka bomo pogrešali žena Jennifer, družina in številni prijatelji.«

»Bil je dobitnik zlatega globusa in nagrade, ki jo podeljuje Ameriški igralski ceh – oba je prejel za glavno vlogo Willyja Lomana v seriji Smrt trgovskega potnika, v kateri je obudil vlogo klasike Arthurja Millerja, ki jo je na odru uprizarjal leta 1991. New York Times je televizijsko vlogo označil za 'nastop njegove kariere'. Bil je tudi dobitnik dveh tonyjev, leta 2011 pa je bil vključen v gledališko dvorano slavnih.«

»Na prvi pogled bralec mogoče ne razume povezave med obema zgodbama, vendar pa vsako poglavje odkrije novo plast sporočilnosti in razbija stereotipe tako o t. i. mladih 'delinkventnih' prebivalcih zavoda kot o udeležencih tovrstnih tekmovanj, saj jih prehitro označimo za premaknjence, ki po nepotrebnem ogrožajo svoje zdravje.«

»Zato, skratka, ker je v damskem slogu pometla z vrsto splošno sprejetih predsodkov in odkrito neumnih prepričanj. Brez slednjih pa bomo ne nazadnje lažje shajali tako na poti kot doma.«

»Okvir zgodbe je, da policisti najdejo Maro, ki je vozil avtomobil pri starosti štirinajstih let in mu nihče ne verjame, da je dejansko celo republiko prevozil sam. Ko ga začnejo zasliševati, začne pripovedovati zgodbo, v kateri je meja med resničnostjo in lažjo zelo zabrisana. Prav ta element neke dvojnosti mi je bil zelo zanimiv.«

»Film razumem kot portret tistega obdobja v človekovem življenju, ko svet zares nima meja. Celo med vajami sem bil vedno znova presenečen, kako svobodna sta bila otroka; odprta do vsega.«

»Zimske muhe so primer nove, izvirne filmske govorice, v kateri pripovedovanje z manjkajočimi deli v zgodbi ponudi presenetljivo sveže doživetje likov, njihovih medsebojnih razmerij in upodobljenega hladnega zimskega sveta z otoki svetlobe.«

»Skratka, socialna drama. Samo da je v resnici smešna kot komedija, mogoče celo farsa, ki je v bistvu žalostna. Realistična v slogu, gibka v jeziku in obenem absurdna v maniri. Drama iz našega okolja in časa, obenem pa distopija, ki nam s krožno dramaturgijo dopušča le malo upanja na spremembo in odrešitev.«

»polnokrvni gledališki človek par excellence«

»mojster izbranih, gostih formulacij, ves čas delujoč na specifični mikroravni, ki je ključna in tako zelo redka«

»kjer s pretanjenim občutkom za konstruktivno recenzentsko kritiko aktivno oblikuje kritiško in teoretsko misel o sodobnem plesu v Sloveniji«

»Da ob posamezniku odločno prikaže izkrivljenja naše zgodovine: v tem je ena velikih odlik njegove literature.«

»Začuda se celo zdi, da – glede na sodobne politične preference volivcev – roman, ki svari pred histerijo zaradi migracijskih tokov in strahovi pred virusi, a se odvija v daljni preteklosti, po izidu še vedno pridobiva aktualnost in pomen.«

»Z izzivom se je Erwin Köstler spopadel mojstrsko: skrajno zahtevno preklapljanje med pogovornimi in konjunktivnimi govoricami ljudstva in laičnimi filozofskimi refleksijami, cerkvenozgodovinskimi poročili in razpravami ter psovkami in sočnimi izrazi je prevajalcu uspelo prevesti brez vsakršne jezikovne, vsebinske ali literarne napake, čeprav je bilo prevajalsko delo v tem pogledu pravo minsko polje. Izvrsten prevod ne priča zgolj o izrazitem jezikovnem in socialnem čutu, temveč tudi o bogatem zgodovinskem in kulturnem znanju.«

»Njen 'slovensko' prepoznavni pesniški jezik, prepleten z religijskimi in mitološkimi simboli ter nadrealističnimi elementi, ki sestopajo v realistični svet z vsakodnevnimi bivanjskimi vprašanji, odlikujeta svežina in živahnost z mero duhovitosti oz. samoironije.«

»Čeprav sem zmožna pisati tudi v slovenskem jeziku, je moja odločitev tudi kulturnopolitična, ker prihajam iz majhne države, kot je Makedonija, v majhno državo, kot je Slovenija. Zdi se mi prav, da vztrajam pri maternem jeziku, da pa so moja dela tudi prevedena v slovenski jezik.«