Ključna beseda: nagrade

»Film je Katoliška Cerkev obsodila, moja mama pa ga je hotela videti.«

»Prestrašili so me – in navdušili.«

»Hvaležen za to, da je lahko celo življenje raziskoval lepoto, ki je v jedru vsega, za kar si prizadevamo.«

»Žlahtnost Polone Juh v vlogi žalujoče grofice Olivije je v tankočutnem preseganju klasičnega komičnega lika, ki ga nadgradi z ekspresivnim gibom in pretanjeno izreko Shakespearovega verza.«

»S prefinjeno stilizacijo oriše lik, ki preseže klasičnega shakespearjanskega komičnega junaka, ter s pretirano resnobnostjo, zgražajoč nad vsemi oblikami zabave v rumenih nogavicah s križnimi podvezicami, v gledalcih vzbuja huronski smeh in simpatijo.«

»Ustvarjalka se drzno umakne od izvirnika in besedilo nadgradi s številnimi referencami, slikovnim in filmskim gradivom ter žanrsko obarvano glasbo. S tem neposredno napade sistemske zločine srednjega razreda.«

»Vsakemu igralcu, ki še vedno čaka na svojo priložnost, naj povem: vaše življenje se lahko spremeni v enem dnevu. Ni vprašanje, ali, ampak kdaj. Nadaljujte.«

»Vnašamo empatijo v svet, ki jo tako zelo potrebuje. Tako preprosto se je distancirati. Tako preprosto se je zapreti, prenehati čutiti. In vsi pogumno čutimo naprej. In to humanizira ljudi. To pripelje ljudi iz sence. Prinaša vidnost.«

»Zakaj jaz? Zakaj zdaj? Zakaj se mi zdi, da gredo stvari v mojo smer? V nasprotju s kolegi nominiranci se nikoli ne bom naveličal zvoka lastnega glasu.«

»To je narobe iz več razlogov. Malce sem pijan. Mislil sem, da bi se lahko napil.«

»Tega cezarja bi rada posvetila vsem ženskam (...) tistim, ki uspejo, in tistim, ki ne uspejo, tistim, ki so bile prizadete in se osvobodijo z govorjenjem, in tistim, ki jim to ne uspe.«

»Tega ne bi pričakovala, še posebej ne kot Nemka. Na snemanju jezik in izvor nista bila ovira, ampak priložnost.«

»je to zanj 'izjemna čast'«

»Zakaj bi sprejeli, da se ta umetnost, ki jo imamo tako radi, ta umetnost, ki nas povezuje, uporablja kot krinka za nezakonito trgovino z mladimi dekleti? (...) Morate biti previdni pri majhnih deklicah. Dotaknejo se dna bazena, se zaletijo druga v drugo, se poškodujejo, a se odbijejo nazaj.«

»Ne bom zapustila tega odra, ne da bi pohvalila tiste, ki pretresajo navade in običaje zelo starega sveta, kjer so bila telesa enih implicitno na razpolago telesom drugih.«

»Vsi skupaj lahko resnično pomagamo, da se stvari spremenijo, lahko se odpre resnično boljši svet.«

»Kot prevajalka z izjemnim posluhom za klasicistično poetiko in rimsko zgodovinsko tematiko je 'poustvarila vzdušje bratomorne vojne v Horaciju, nesmrtne cesarjeve monologe v Cini in politične dialoge v Pompejevi smrti. S pretanjeno pesniško spretnostjo je poslovenila zahteven verz francoskega aleksandrinca, in sicer z jambskim enajstercem, ohranila pa je tudi zaporedno rimo. Prav dosledna uporaba zaporedne rime, ki je sicer redka v slovenskih prevodih francoskih klasicistov, izkazuje njeno mojstrstvo.'«

»Zelo pomembno se mi zdi brati ne le moderno, ampak tudi starejšo literaturo. Tam najdemo bogastvo besed, ki se zdaj izgubljajo.«

»Večinoma prevajam tisto, kar se mi zdi zanimivo, in se šele po končanem delu ozrem naokoli, katerega založnika bi prevedeno delo zanimalo. (...) Če imaš odnos do avtorja, delaš popolnoma drugače.«

»Umetniki to zmorejo. Z imaginacijo so sposobni posvetiti v notranjost stvari, ljudi in dejstev, da lahko odsevu bistvenega z njihovega dna potem sledimo tudi drugi.«

»Biti pred svojim časom pomeni, videti v njem več, kot v njem običajno gledamo.«

»Umetniki so podobni svetilki, ki jo je nekdo pustil prižgano sredi belega dne, ker je preroško ocenil, da je za resnost življenja, za človekovo negotovost in minljivost in za vsa njegova veliko obljubljajoča hrepenenja samo svetloba sonca premalo.«

»Mladi bi morali upoštevati, da je balet zelo zahtevna umetnost.«

»Prešeren je bil pesnik. Gnan od ustvarjalne nuje ni pesnil zgolj zato, da bi dvesto let pozneje o njegovih verzih pisali doktorske disertacije in bi jih recitirali profesionalni dramski umetniki, ampak da bi šle med ljudi.«

»Kultura in umetnost nista nekaj samoumevnega. Da brez njiju ni mogoče živeti, se človek zave šele, če ju izgubi.«

»V ožjem središču Ljubljane je opazna njegova preureditev in dozidava Mestnega gledališča v Ljubljani leta 1973.«

»Od ustanovitve arhitekturnega biroja AB leta 1964, ki ga je vodil, je z njim sodelovalo in izkušnje pridobivalo precej mlajših kolegov.«

»S svojim celotnim delovanjem je tako pomembno prispeval k razvoju arhitekturne stroke na Slovenskem.«

»Kratek, vendar intenziven prizor, ki gledalčev pogled ujame preko globokih pogledov, znotraj konfliktnega odnosa z očetom, ki doseže prepričljiv vrhunec, v tišini zlorab, ki se velikokrat utopijo v morju.«

»Prav ta neskladnost filma Ludovice Falese je tudi njegova dragocenost, ki mu omogoča, da nepričakovano aktivira gledalčev pogled.«