Ključna beseda: pesniki

»Stric Willie je umrl na način, ob katerem bi se tudi sam od srca nasmejal, če bi se le mogel.«

»Krištof je vtikal namazane kose kruha v zadovoljni mehki obraz sredi okroglaste glave.«

»Veliko je pesnikov, ki imajo dovolj poguma, da se zazrejo v prepad, a zelo malo je tistih, ki imajo dovolj poguma, da se soočijo s srečo in pišejo o njej, in to je tisto, česar sem si želel biti sposoben v svojem pisanju.«

»Mili, materi, materinščini«

»Srečen, kdor za rokó drži / na odru lepo kdaj aktriso / in upa, da ga doleti / še večja sreča za kuliso.«

»To je pesem mož brez doma, igra pa jo mož, ki doma nikoli ni imel.«

»Ljudje bodo pokali od smeha in jeze.«

»Ženska po tridesetem brez terapevtke enostavno ne preživi.«

»Bil sem slikar, ne pa: umetnik.«

»Ženske, zbudite se!«

»Približal sem se prasili, ki traja in čaka....nič in vse mojega življenjskega vodila sta se mi spojila v eno samo čarovno besedo: sem.«

»Videla sem, kako je moja mama obudila moškega od mrtvih.«

»Vsi samo odlagajo to, o čemer se bodo morali enkrat izprašati, če bodo doživeli to srečo, da bodo imeli pred smrtjo čas za to.«

»Rodil si se, da se naučiš držati usta zaprta.«

»Hvaljen bodi oblak na travi!«

»Smodnika nisem zaduhal niti v lažni bitki.«

»Zdi se mi, da nisem jaz izbrala osebe, ampak je oseba izbrala mene.«

»Ves čas se trudim biti pri jeziku, ki je moje osnovno orodje.«

»Kaj naj bi pri lepotici vzbudilo zanimanje za pešajočega šestdesetletnika?«

»Sovraštvo je zamrznjen kos mesa, samo postaviš ga na mizo in počakaš, da se odtali.«

»Videla sem, kako je mama obudila moškega od mrtvih.«

»Vse nas povezuje ena in ista sila; v vseh nas biva neskončna milost. Neskončna ljubezen.«

»Glede na to, da Ptuj tudi prek našega festivala postane evropska prestolnica poezije, smo si letos omislili srečanje festivalskih direktorjev.«

»Najboljša reč na svetu je plot. Kako te vsega razbremeni, kako te vsega osvobodi, kako te naredi samozavestnega.«

»Pripoveduje mi o skodranih, angelskih laskih, ki so zrasli na golih glavah sojetnic.«

»Zakaj so zagrešili toliko umorov, škandalov in grdobij? je z vročično hlastnostjo odgovoril (...); zato, da bi vsem vzelo pogum in bi iz vsega zmešali godljo, potlej pa družbo vzeli v svoje roke.«

»Vse poletje pel škržat je kot svat, a ostal je brez vsega, ko je burja v vas prišla.«

»Vsako jutro se zbudim, pogledam to svojo reko Dravo in tiste labode in sem srečen.«

»Živel okrog dvatisoč (rojen še med drugo svetovno), okušal dvajsetega stoletja govno, zapustil o tem nekaj rimanih zapisov.«

»Ni bil ne samozavesten, kar si je javnost mislila o njem, ne do kraja zaupljiv, kar smo verjeli ob najbolj intimnih srečanjih.«