Ključna beseda: pesniki

»Pesmi Lucije Stupica bralca povabijo v različne naravne in družbenokulturne krajine ali kraje človeškega izkustva.«

»Jana Putrle Srdić pa v zadnji pesniški zbirki vzpostavlja pesemski govor, katerega vodilo je 'učiti se povedati manj'.«

»Gesta tako ne bi imela zgolj zgodovinske in literarne vrednosti, ampak bi bila pomembna tudi za današnji čas.«

»Rimbaud svojega življenja ni začel in sklenil ob Verlainu, delila sta zgolj nekaj mladostniških let.«

»Kaj ti je … se taku čubeš? / kaj pa glave ti brenči? – – Dejme mier, pašlušan burjo, čuj t'n uanih, ku šumi!«

»Kri buta ob bobniče mojega strica, ko ga nacisti suvajo s puškinimi kopiti. Njegov hrbet oleseni. Ko odidejo, odpre oči.«

»Ljubav reče greva deluje kot knjiga preživetja in hkratni priročnik neskladij, ki se jih vsi zavedamo, a o njih nihče ne govori.«

»Pesniška trojica, ki je generacijsko raznovrstna, bo tako na letošnji Vilenici poskrbela za zanimiv preplet heterogenega pesniškega izkustva.«

»V poeziji raziskuje teme identitete, resnice, spominov in narave.«

»Danes predstavljajo pomemben segment slovenske literature.«

»V dveh desetletjih velenjski knapi nakopali več kot 70 milijonov ton premoga. Ves ta premog je zgorel, zgodbe o kurjenju pa ostajajo in čisto vseh ne bomo nikoli spoznali.«

»Zato je vsaka zapisana toliko bolj dragocena.«

»Od pesniškega prvenca Pesmi iz premoga in zbirke kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman do zgodbe Osemsto šestnajst, ki je napovedala zbirko kratke proze Skok iz kože, so v dveh desetletjih velenjski knapi nakopali več kot 70 milijonov ton premoga.«

»Kriste, kir si imenovan prava luč, zarja, beli dan, s svitlobo si v temi obdan, svejti nom v ta tuj svitli stan!«

»/…/ kako sreča pevce vdarja; nam spričujeta pisarja Luzijade, Don Kihota, kakošna Parnasa pota – slep je, kdor se s petjem ukvarja /…/«

»Pesmi so, kot tudi prejšnja leta, vsebinsko in slogovno precej raznolike.«

»Imeli smo smele načrte, kako bi zaznamovali 20-letnico, a nam je pandemija novega koronavirusa prekrižala načrte, tako da smo bili primorani za nedoločen čas premakniti naše dogodke.«

»Ali lahko poezija reši svet?«

»Nikoli ni čas za poezijo.«

»Ali se da upesniti ta svet, ali se da o njem pisati pesmi, o naši intimi, o našem odnosu do drugih?«

»Ali nas niso povaljali po blatu preproščine tviti in drugih, drobnih simptomatičnih sporočil...«

»Mogoče je najlepša poezija tista, ki je ne razumemo...«

»Mar ni poezija najmanj bizarno sporočilo o tem svetu in o nas samih...«

»Knjiga je najpomembnejše mesto srečevanja s sodobniki, ki imajo različna mnenja, ideje in službe: z drugimi kulturami; s tistimi, ki so živeli včeraj, pred desetimi, pred stotimi ali pred tisoč leti; z vsem, kar je obstajalo, in z vsem, kar lahko obstaja v vseh časih in vseh prostorih.«

»Velikićevi romani bralcu izjemno estetsko doživetje. Z različnimi izzivi in drobnimi dejavniki razkrivajo prostore vsakdanjega življenja, zapletenost in hkrati preprostost odnosov med moškimi in ženskami.«

»Značilni bogata preprostost in pogumna jasnost, njene besede se povezujejo v poezijo, ki alegorično razkriva resnice o življenju in družbi.«

»Smrt je, poleg ljubezni, rdeča nit evropske poezije, največkrat se pojavlja prav v dvojici Eros-Tanatos, a nemalokrat razumljena zgolj v zunanji, estetski dimenziji, kot nekaj, kar s pesnikom ni povezano na najgloblji in najbolj skrivnosten način.«

»Smisel literature mora biti skrit v preseganju omejitev, ki jih je postavila vsakokratna družbena konstelacija, njen smisel bi moral biti izrečen kot ekstatično izrekanje metafizične dimenzije Tanatosa, v iskanju absolutnega in transcendentnega razmerja, ki besede vodi proti smrti, kakor je vpisana v našo skupno zavest, a obenem tudi v zavest slehernega posameznika.«

»To klasično logiko, znanost in z njo analitičen odnos do poezije je kritično ovrednotil in pretresel tudi Brane Senegačnik ter se obregnil ob velike, poučene bralce in govori predvsem z vidika pesnika, in ne toliko znanstvenika.«

»Nadvse analitičen in jasen pristop dokazuje tudi Neža Zajc, ki v članku Pojmovanje lirike, smrti in pesniškega življenja v poetikah F. Prešerna in A. S. Puškina predstavlja celosten pregled njunih del in tudi življenja.«