Ključna beseda: razstava

»ne želijo prepustiti življenju, ki ga narekujejo marketinške kampanje«

»V njem so figure bolj ali manj zabrisane silhuete, postavljene v prostor iz megličastih barvnih pik in črtic, ki se ponekod sestavijo v prepoznavne elemente krajine, kot so stanovanjski bloki ali drevesa, drugod v fantastične mrežaste strukture ali vesoljska plovila.«

»Na njej Weinberger predstavlja dela, 'v katerih le še tu in tam najdemo podobo iz stvarnega življenja; prostore z nenavadnim rastjem, zgoščenim ozračjem in žarečo svetlobo naseljujejo figure v skafandrih, ki jim ne vidimo obraza, zaposlene z opravki, ki jim ne vemo namena'.«

»Individualizirani posamezniki sicer dihajo vsak svoje življenje, pripovedujejo vsak svojo zgodbo, vendar jih povezuje isti prostor, prebivajo v istem univerzumu posameznega dela.«

»Idilične pokrajine v zadnjem planu, ki simbolizirajo čistost, nepokvarjenost, pa so pogosto v dialektičnem odnosu z ostalimi deli slike, saj je njihov vizualni antagonizem utemeljen prav na njunem soobstoju.«

»Cerkev je spremenjena v pastoralno ruševino. Ruševine na umetnikovih delih in cerkvena arhitektura se tako povežejo in sublimirajo arhaičnost, ki je sestavni del arkadijske pokrajine.«

»Iskanje umetnin je bilo kot lov za zakladom po vsem svetu.«

»Nekatere slike so bile zelo sveže, saj jih je ustvaril le mesec ali dva, preden je nastal Rdeči atelje.«

»najslabšega od vseh možnih svetov«

»začudenjem in ekstazo«

»kaskado vizij črno-belih podob«

»Njegova umetnost nam predstavlja pesimistične vizije, so zapisali.«

»s celotnim grafičnim opusom Klingerja, Goye, de Grouxa, Ropsa, Muncha, Ensorja, Redona in podobnih umetnikov«

»Umetnice, ki so dejavne tako v domačem kot mednarodnem prostoru, dajejo medgeneracijsko in medijsko širino.«

»Na razstavljena dela Mateja Čepina in njihovo motiviko kot zelo pomemben element na različne načine vplivajo filmske zgodbe in prizori, ki temeljijo v svetovni popkulturi.«

»Slike Mateja Čepina lahko gledamo na podoben način kot filmske sekvence. Poljubno jih lahko sestavimo v zgodbo, ko prepoznamo notranjo logiko, ki jih povezuje.«

»Iz slik sije hladno, zimsko vzdušje z ogolelimi drevesi, a v njih vidimo potencial za življenje. Izzivajo nas k vprašanju, ali lahko iz njih izide nova rast, novo življenje.«

»Prijateljstvo med mojo roko in tem kamnom uprizarja starodavni in neizpodbitni eros, sorodnost materije s seboj.«

»Človeško-kameninsko hibridnost – to čudno drugost radikalno intimne bližine – raziskujem skozi performativno sodelovanje s skrajno drugačnimi entitetami od mene same.«

»Našel se je kup knjig, ki jih je imel v 30. letih. Med temi je ena posvečena Holbeinovim portretom, ena pticam, spet druga stripom Wilhelma Buscha, ki ga je Lucian zelo občudoval. Pomagajo nam razumeti, o čem je razmišljal, ko se je vzpostavljal kot umetnik.«

»Jahanje je bilo ena od njegovih velikih radosti, konji pa do konca življenja ena velikih ljubezni – čeprav je v njegovem delu verjetno več psov. Zelo ga je zanimal odnos med živalmi in ljudmi.«

»Preveč se je vmešavala v njegove stvari in zelo jo je zanimal tudi kot umetnik. Po smrti njegovega očeta, jo je redno slikal in risal.«

»Odnosi drugih ljudi z dedom so tisti, ki so bili kompleksni in zmedeni. Vendar Luciana psihoanaliza ni niti malo zanimala.«

»Zdelo se mi je, da je pri fotografiji celoten proces 19. stoletja, ki ga zaznamujejo veliki pionirji, kot je tudi Slovenec Janez Puhar, temeljil izrazito na eksperimentiranju. Na tem, da je fotografija nekaj, kar odkriva neskončne potenciale, in je niso razumeli kot umetnost, ampak kot znanost.«

»Ali je to podoba ali material? Ali gre za občutek, samo gesto? Kako opazujemo podobe in zakaj jih gledamo tako, kot jih gledamo?«

»Pristopi so seveda različni, ampak kot pozitivno pri tej mlajši fotografiji dojemam dodajanje. Iskanje nečesa novega. To ne pomeni, da je to, kar je bilo, slabše, ampak da vendarle postajamo bolj dojemljivi za novosti.«

»Zanimalo pa me je, kako do te eksperimentacije pristopamo pri nas.«

»Natančno raziskano, virtuozno realizirano in močno prepričljivo monumentalno kiparsko delo.«

»Meditacija o zemlji, ognju in vodi popelje iz konstruktivne perspektive v mitsko dimenzijo.«

»Podjetništvo v kulturi, ki ga je v dveh knjigah utemeljil glavni urednik založbe Dušan Hedl, tako temelji na ustvarjanju nove vrednosti, kar je neprekosljiv potencial umetnosti, ki jo vpleta v ekonomiko kulture, v njeno organiziranje, promoviranje in distribuiranje v skladu s podjetniškimi principi.«