»Za Tihomirja Milovca ima gledališče formativen pomen v odnosu do dela, ki ga je opravljal kot kustos v Muzeju za sodobno umetnost v Zagrebu (MSU). In obratno. Ko je oblikoval svoje gledališke scenografije, je deloval kot kustos«
»Gledališke prizore je po njegovem mnenju obravnaval kot kustos. Zanje je iskal idealne konceptualne rešitve. Opremljal jih je s konceptualnimi idejami in objektnostmi. Sledil je vektorjem obeh poklicev. Tako je gradil svoj vizualni total.«
»Močna zastopanost umetnic in spolno nebinarnih ustvarjalcev izpodbija predstavo o moških kot središču vesolja.«
»Na ta način se vzpostavlja historična narativa, ki ni zgrajena okrog sistemov neposrednega sledenja ali odklona, pač pa okrog oblik simbioze, solidarnosti in sestrstva.«
»Četudi se je morda kdaj tako zazdelo, njegova dela nikoli niso bila fikcija, navdahnjena z apokaliptičnimi scenariji znanstvene fantastike, ampak odslikava realnosti, tlečega stanja sveta, ki je v medijsko vsakdanjost pronical skozi špranje med spektaklom in komercializacijo pogleda ter virtualnimi in fizičnimi svetovi.«
»Raziskati zgodbo celotnih družin, ki stojijo za posameznim taboriščnikom. Namen je, da jo širimo in dodajamo vedno nove zgodbe.«
»Raziskave potekajo in upamo, da bomo v čim krajšem času lahko šli tudi v arhive v Auschwitz-Birkenau in dopolnili naše sezname.«
»Tako v prvem kot drugem galerijskem prostoru so fotografije obnemoglih in omamljenih potrošnikov nočnega življenja iz klubov Metelkove mesta vpete v široke okvirje, ki simbolično ponazarjajo vrata v svet drugačnih zaznav.«
»Se je od leta 2007 predvsem spremenil svet, v katerem živimo, izziv pa je predvsem izhodišče, kako ponovno osmisliti in iskati nov kontekst, znotraj katerega 'zagrabimo' Plečnika.«
»Pri svojem ustvarjalnem delu se navadno prepuščam odkrivanju novih načinov, brez vnaprejšnjih načrtov, spontano in raziskovalno. Kar torej druži izbrane slike za tokratno razstavo, je način slikarskega procesa.«
»Ne zgolj zaradi geografskega pomena, ki se navezuje na primestni okoliš in rastišča / domovanja motivnih izhodišč mojega slikarstva. Izpostaviti sem želela periferno kot tisto obrobno, a bistveno za delovanje vsakršnega organizma ali sistema, bodisi živčnega, družbenega ali umetniškega. Tudi novejša dela so plod istovrstne slikarske akcije, ki pogojuje nastajanje podobe v sliki, zato lahko naslov Periferija pripada tudi tej razstavi.«
»Prevajanje in predelava vtisa v drugem prostoru in časuMotivni vzvod so, kot pravi, prizori iz občasnih in v zadnjem času 'vsakdanjih s/prehajanj'. Pri tem ne gre toliko za transkripcijo prizorov v likovni jezik na način izkoriščanja učinkov iluzije in stremljenja po realistični upodobitvi, temveč gre bolj za prenos kot prevajanje in predelavo vtisa v drugem prostoru in času – likovna krajina se zgodi v drugi časovnosti znotraj ustvarjalnega procesa.«