»Umetnik s preoblikovanjem in premeno uporabe materiala po eni liniji preobrača in premišlja stričevo zgodovino, po drugi pa samorefleksivno naslavlja lastno delovanje, ki ga obiskovalki_cu prav tako ponudi v premislek ob hoji po na novo postavljeni premikajoči se in nestabilni parketni površini.«
»Ena je galerija Serpentine v Fortnitu, druga je galerija Serpentine kot fizična galerija z razstavo slik in skulptur, tretji element pa je obogatena resničnost, ki jo je mogoče aktivirati s QR-kodo.«
»Vsi se ves čas selimo, prisilno ali prostovoljno, fizično in čustveno. Potujemo med domom in tujino, pripadnostjo in odtujenostjo, molkom in odkritostjo, trdoživostjo in ranljivostjo, krivico in spravo. Da bi med temi skrajnostmi našli lastno identiteto, moramo biti sposobni nenehnega spreminjanja in prilagajanja.«
»Gel, ki ga zlahka prepoznamo po značilnem vonju, verjetno predstavlja gledalcu najbolj domači element postavitve, ki pa ga tu, iztrganega iz vsakdanjega konteksta, lahko vidimo v povsem drugačni luči.«
»V tem pogledu ima postavitev veliko skupnega s t. i. liminalnimi prostori, kraji, ki jih doživljamo ne kot prostore z lastno identiteto, ampak kot točke prehoda, kakršne so na primer čakalnice ali letališča.«
»Te fotografije so nastale skozi prav poseben postopek, in sicer po shemi 'one drop from above' in 'one drop from below'. Za ta tehnično izjemno dovršen proces je potrebnih kar nekaj komponent pod pritiskom, ki potovanju barve omogočajo prehod iz stanja preproste tekočine v umetnost. Za nastajanje takšnih dimenzij fotograf uporablja predvsem vodo, pomešano z drugimi snovmi, kot so želirno sredstvo, akrilna barva, tekoče čistilo ali sredstvo za mehčanje vode, ki pripomorejo k ustvarjanju teh vodnih skulptur. Pomembno pri mešanju je to, da se doseže pravo razmerje komponent.«
»Kaplja oziroma kapljica je po definiciji zelo majhna količina vode v obliki kroglice. Marjan Hren to vsakdanjo definicijo popelje v unikatne dimenzije. V bežnem trenutku, v blisku fleša nam skozi svoje fotografije predstavi svet, ki ga v vsakdanjem življenju morda jemljemo za samoumevnega, ter ga postavi na razgiban, privlačen in predvsem fascinantno raven umetnine.«
»Ker tehnični mediji povsod in vsakič v svoji funkciji skladiščenja podatkov reproducirajo zgodovino umetnosti, je zgodovina umetnosti sama postala neka vrsta druge narave, ki vzpostavlja kontekst slikarstva.«
»V zadnjih treh desetletjih, zaznamovanih s prehodom iz socializma v kapitalizem, vojnami na Balkanu, kulturno kolonizacijo Vzhoda ter nedavno z resnimi učinki globalnega segrevanja, prične sodobna umetnost tudi skozi seksualnost obravnavati dimenzije političnega v osebnem in vsakdanjem življenju.«
»Od devetdesetih dalje se umetnost, ki obravnava področje seksualnosti, 'navezuje na feministično teoretsko polje ter kvir študije in postane z namenom emancipacije najrazličnejših oblik seksualnosti in izrazov spola prostor reprezentacije množičnosti identitet in dejavna platforma za doseganje sprememb, še zlasti v pogledu dekonstrukcije patriarhalnih pojmovanj ženskosti in hetero normativnih razumevanj spolnosti.'«
»Začasnost in hipnost sodobnega časa nagovarja tudi polje umetnosti, priča smo raznoliki umetniški produkciji, ki reflektira sodobne zagate seksualnosti in se dotika novih konceptov intime, raziskuje vpliv ideologije izbire, porast spolnih parafilij in novih oblik fetišizma, obravnava se nasilje nad drugim ter z oblikovanjem spletne identitete vstopa v polje seksualnih portalov in internetne pornografije.«
»A ni govora o prenosu podobe s hotenjem, da fotografije ne bi več ločevali od slike ali risbe. Ne gre za nikakršen približek fotorealizmu. Štrukljeva slika je namreč lastna, od fotografije grobo ločena entiteta, ki se na platnu dodatno ustvarja, poudarja nekatere detajle in z izkušeno roko risarja natanko ve, kdaj uporabiti tuš, kdaj oglje, akril ali svinčnik.«
»Včasih prihaja ta izraz do takih konceptualnih rešitev, kjer je sama ideja ali koncept pomembnejši od samega umetniškega dela, kot vidimo na tej razstavi. V sklopu celotnega opusa imamo vedno občutek te nehomogenosti, a ko gledamo ta opus nazaj, vedno zasledimo neko logičnost, ki pa je vedno časovno zamejena.«