»Če je že vsaj popart visoko združil z nizkim in umetnost s potrošništvom, pa umetnice žvečilni ne zanima toliko kot proizvod, ki ga lahko kupimo v vsaki trafiki, temveč kot material, ki je našel pot med zobe.«
»Skozi cikel razstav Likovni kritiki izbirajo, ki ga v letošnjem letu kurira Maja Kač, pred gledalca postavljamo dela domačih umetnikov in spremljajoče kritiško besedilo ter si tako prizadevamo za utemeljevanje in spodbujanje kritične teorije na razširjenem polju likovne umetnosti in vizualne kulture.«
»Suzana Brborović ima zelo kompleksno in zanimivo tehniko ustvarjanja. Na platno nalaga različne plasti, nato pa jih razplasti po fragmentih, torej odstrani določene dele, tako da pride do izraza igra med različnimi plastmi in deli slike.«
»Slike posledično delujejo zelo nasičeno, kompleksno, so polne detajlov oziroma vizualnih informacij, ki jih mora gledalec predelati. Vsebinsko skuša umetnica na ta način izraziti neko kompleksno razmerje med našim organskim bivanjem in strukturiranostjo različnih sistemov okrog nas. V preteklosti je bil poudarek predvsem na materialnosti bivanja, arhitekturi, infrastrukturi in urbanizmu, v zadnjem času pa stopa v ospredje prostrani svet duha, ki ga umetnica prikazuje skozi pogled v dnevno ali nočno nebo.«
»Ubesedene podobe in upodobljene besede ... Dvojina, dvojnost opazovanja, dvoumnost in preprostost, prostranost in čistost sklaplja besedilo s sliko, fotografijo razpre z zadrgo, odpre z gumbi in jo spusti ujeti čas v zgodbi, v tistem neskončnem prostoru, v katerem se obzorji stakneta.«
»Njuna vizualno-besedna umetnost je izrazno subtilna in večpomenska: včasih besede potegnejo podobo v melodijo, drugič podoba pritegne besede v ritem. Vzajemnost obeh elementov in interakcija z ostalimi vplivi v prostoru, kjer so njuna dela nameščena, odzvanja v zvočno-vizualni harmoniji, ki jo sestavljamo s svojo prisotnostjo.«
»Premene nasprotij se kot igra Zemlje, Vode, Ognja, Zraka ter skrivnostne kvintesence slehernega bivajočega dogajajo ves čas in vsakič znova jih zremo na sebi lasten način. Odpirajo vprašanja, včasih tudi same po sebi podajajo odgovor, vsekakor pa so gonilo življenja.«
»Naključnost in usodnost srečanja umetnic ter posekanega drevesa se nadaljujeta skozi organsko transformacijo lesa, organsko prepletenost linearne kovinske žice, organske vonjave in taktilne zaznave ... To skrito, a tako bistveno življenje kipa nenehno odpira nove kontekste in vabi k novim postavitvam.«