»Z obsežno paleto evropskih slik, kipov, dekorativne umetnosti in del na papirju zbirka Dicka Wolfa predstavlja enega najbolj pomembnih daril Metu v zadnjem času, ki bo resnično preoblikovala muzejski fond in mu dodala nove razsežnosti.«
»Bili so preprostejši časi, vstopnine ni bilo, vstopil si lahko z ulice. Prepričan sem, da bi se večina zbirateljev strinjala, da je videti svojo umetnost, razstavljeno v največjem muzeju na svetu, velika čast.«
»Njegov umetniški opus je bil tako raznolik in obsežen, da je med našimi umetniki iz prve polovice 20. stoletja za nas Slovence zagotovo pustil največji pečat.«
»Zato menim, da bi se morali na nacionalni ravni zavzeti in Maksimu Gaspariju, ki je ovekovečil za vse čase narodno dušo v svojih umetniških delih, pokloniti z muzejem ali stalno muzejsko zbirko.«
»Ne nazadnje so sorodni motivi prisotni tudi v delu sodobne umetnosti, ki črpa iz slovenske ljudske folklore in prvin oblačilne kulture, konkretno gorenjske narodne noše.«
»Njeni izjemni in mednarodno prepoznani dosežki na področju sodobne umetnosti veliko prispevajo k prepoznavnosti in promociji Slovenije v svetu, za kar se ji Republika Slovenija zahvaljuje z državnim odlikovanjem.«
»Republika Slovenija se z državnim odlikovanjem zahvaljuje glasbeni skupini Pankrti za pomemben in odmeven ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti in pečat, ki ga je pustila v družbi.«
»Republika Slovenija se z državnim odlikovanjem zahvaljuje glasbeni skupini Kameleoni za pomemben ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti in pečat, ki ga je pustila v družbi – za vse generacije.«
»Trudili smo se ohraniti osrednji poudarek razstave, ki je usmerjen v raziskovanje družbenih razsežnosti čustev, v soočanje s svojimi ranljivostmi in doživljanje ranljivosti kot nečesa, kar izraža moč, ne šibkost. Sporočilo razstave je, da se moramo pomiriti in sprejeti težke in boleče izkušnje in negativna čustva kot del vsakdanjika, od katerega nam ni treba bežati, temveč ga samo sprejeti.«
»Odnos slednje do kvirovstva v svojem delu naslavljata tudi Marin Håskjold in Christa Barlinn Korvald, ki z instalacijo Ne joči butch v galerijskem prostoru ter na več javnih mestih ustvarjata utopično pokrajino, s katero ponudita zavetje vsem nenormativnim identitetam in telesom, obenem pa prevprašujeta tudi, komu je javni prostor zares namenjen in kakšni so načini, da si ga lahko vzamemo (tudi) zase.«
»Sonja Vulpes se izražanja lastne ranljivosti in stiske loteva na način skrajne razgaljenosti lastne subjektivnosti, s čimer po mnenju kustosov ustvarja neke vrste 'antipod sodobni kulturi selfijev, ki se opira na spolirane fotografske podobe.'«
»S prevpraševanjem krivde se ukvarja tudi Aurélie Bayad: instalacija Angel Kaosa opozarja, da prisotnost besed še ne pomeni nujno spoštljivega in ljubečega odnosa, obenem pa prikazuje, kako razdiralno lahko postane nekaj, kar nam je nekoč pomenilo varnost in uteho.«
»Z rušilno močjo koncev razmerij se ukvarja tudi Karolina Wojtas, ki s fotografijami izmišljenih, a v kontekstu doživljanja morebiti resničnih scenarijev lastne smrti, svoji bolečini in izgubi postavi oltar.«