»Cilj razstave je mlajšemu občinstvu s pomočjo fotografij približati občutke in čustva, starejšega pa spomniti na ta neki lepši in srečnejši čas. No, zdaj ... Kateri čas je to?! Vse je v očeh opazovalca. Za nekoga so to osemdeseta, za nekoga je to čas do pojava mobilnih telefonov, družbenih omrežij, epidemij, velikih grdih vojn ... Zame, kot avtorja te razstave, je to čas od polovice osemdesetih do konca teh.«
»Predvsem se počutim privilegirano, ker je Dragan Teodorović - Zeko, krasen človek in fotografski mag, svojo razstavo in monografijo poimenoval po mojih verzih. To so bili neki lepši in srečnejši časi.«
»Bolje rečeno, Zeko fotografira ljudi, ki so pomembnejši od samih izvajalcev, ki se nesebično dajejo, brez rezerve, ki z interakcijo ustvarjajo koncerte za veličastne dogodke, dvourne pravljice, v katerih se začasno pozablja surova realnost, ki nas obkroža.«
»Odločitev za razstavo, osredinjeno na risbe, je prišla ob ugotovitvi, kakšno tehtnost ima ta del njenega opusa, saj prikazuje umetnico najvišje celovitosti in aktualnosti. To bo odlična uvodna predstavitev umetnice v tem delu sveta, ki je tako blizu njenemu rodnemu kraju.«
»Dela Marie Lassnig so izjemno navdihujoča, zlasti v svoji izjemni odkritosti, lahko bi rekli brezsramnosti, ki se zrcali v njenih delih in s katero pogosto neposredno nagovarja gledalca.«
»Maria Lassnig se tako v risbi kot z njo pozicionira kakor neodvisna umetnica, ki se želi vpisati v moški kanon in v njem tudi pričakuje mesto zase, s tem da subjektivni izhodiščni položaj med risanjem in samo dejavnost risanja kot procesa iskanja podobe uporablja refleksivno, kompozicijsko in prostorsko produktivno.«
»Pri njem se nova podoba manifestira s fantastičnimi živalskimi kompozicijami, ki so izključno plod naključnega igranja s podobami kot gotovimi dejstvi, brez posebej jasnih in enoznačnih pomenskih ali simbolnih aluzij.«
»Saj veste, ko čistite kopalnico, jo čistite in čistite, mislite, a ste delo dobro opravili, potem pa zagledate nekje plast prahu in se vprašate: od kje se je to vzelo? Podobno je s čiščenjem Michelangelovega Davida.«
»S pomočjo teh gledalca nagovarja tudi na kritično vrednotenje pojavov našega časa, na razbiranje uničujočih sledi in spopadanje z ogroženostjo preživetja.«
»Razstavljena dela sintetizirajo avtoričino likovno poetiko in zgovorno prikazujejo premišljen in nenehen razvoj, stilne transformacije, ki pa z manjšimi odkloni ostajajo v polju reduciranja predmetnosti.«
»Ko sem prišel domov v Škofjo Loko, v atelje na škofjeloškem gradu, kjer so bila v ozadju narava in drevesa, sem videl, da moram poiskati svojo pot v smislu, da začnem odkrivati v tistem okolju, v katerem živim in ki ga doživljam.«
»Njegova dela nastajajo med klasično modernistično in postmodernistično tradicijo z nagnjenjem do figuralike, ki je ni neposredno posnemal, temveč jo je razvijal in preizpraševal v odnosu do aktualnih umetnostnih smernic.«
»Tihega in močnega umetnika, ki je živel za umetnost in je ostal zvest svojemu likovnemu svetu do samega konca, ne bomo pozabili, saj za njim ostaja globoka vrzel.«
»Antoni Tàpies je eden od najbolj znanih španskih umetnikov po drugi svetovni vojni, je umetnik preprostih podob in oblik, ki se ponavljajo v njegovem celotnem ustvarjanju, in mojster eksperimentiranja z materiali.«
»Meče ju naokoli, zaljubljata se, trpita, zapuščata družino in jo pogrešata, se sprašujeta, ali bo njuna družina po vojni sploh še obstajala.«