Omemba: Edvard Kocbek

»Zdaj je čas in čas je zdaj.«

»morda je nesmrtnost to, da se najrazličnejše vrste še naprej po svoje razvijajo.«

»Toda kaj bi on brez vsega tega, brez vseprežemajoče bolečine? V njej so skriti spomini na očeta, mamo, Elijo. Ta bolečina je on sam, brez te bolečine on, Albert Weiss, ne obstaja. Niti vsi njegovi najdražji.«

»Človek mora sam iz sebe in sam za sebe hoteti dobro in omejevati zlo. Brž ko se preveč spoji z zgodovino, ga zgodovina zasužnji. In njena sužnost je hujša od prve.«

»Zdaj ko sem pero nastavil na papir, vem, da sem storil najvažnejše, kar je v mojem zagatnem položaju mogoče storiti. Čutim, da nisem sprožil samo tistega mehanizma, s katerim bom mogel mirno pregledati burne dogodke poslednjih dni in se v njih znajti, temveč sem storil še nekaj več, morda sem se s tem že rešil.«

»Pri snemanju besedila smo še posebej poudarili Kocbekove temeljne življenjske razmisleke, zlasti njihovo občečloveškost, univerzalnost, tako da sem prepričan, da se bo zvočnica dotaknila tudi poslušalca.«

»Oba pesnika, rojena ob zarji tragičnega 20. stoletja, ob svojih pesniških začetkih boleče soočala s 'krizo verza'.«

»Ciklame dehtijo same, same, same.«

»Res je: kdor je pesnik, ali je ali ni ...«

»oba pesnika, rojena ob zarji tragičnega 20. stoletja, ob svojih pesniških začetkih boleče soočala s 'krizo verza', kakor je francoski simbolist Mallarme označil izčrpanost tradicionalnega pesniškega jezika, predvsem metrike, na kateri je temeljil.«

»Moja odsotnost bo velika In čudno skrivnosten mrlič, Neznanskokrat ga bo moral Preleteti sanjski ptič.«

»Čeprav izkazuje številne presenetljive strukturne podobnosti s svojim vrstnikom Kosovelom, se je v nasprotju z njegovim rahljanjem vezane besede odločil za drugačno pot.«

»Znak današnjega življenja ni več jasnost, ampak splošna in hotena nejasnost.«

»razpirajo vrata v pesnikovo notranjo krajino in ustvari njegov najintimnejši portret, zaradi pesnikove vraščenosti v prostor in čas pa ponudi tudi vpogled v ključne (nevralgične) točke naše kolektivne biti«

»uzremo notranjo pesniško konsistenco in lažje izluščimo bivanjska vprašanja«

»Kot pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in mislec je sprožal razprave, polemike in interpretacije«

»temeljito zaznamoval 20. stoletje«

»Pisanje je pustolovščina, kako z besedami in stavki ustvariti še nevideni in nedoživeti svet.«

»Meni se nič več, ne grdo ne dobro ne more zgoditi.«

»kdor je zgoraj, bo spodaj, in kdor bo poslednji, bo prvi.«

»Pisanje je pustolovščina, kako z besedami in stavki ustvariti še nevideni in nedoživeti svet.«

»Meni se nič več, ne grdo ne dobro ne more zgoditi.«

»kdor je zgoraj, bo spodaj, in kdor bo poslednji, bo prvi.«

»srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave«

»se je duhovna pustolovščina enega največjih slovenskih pisateljev morala začeti prav tako, kot se spominja svojega odhoda od doma«

»Dali smo te sem, da boš dober. Če boš duhovnik ali ne.«

»Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika.«

»Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede.«

»Kdor premišljuje snovanje samostojnega južnoslovanskega kraljestva, ta je sam bedak ali pa ima za bedake nas …«

»Mi se s ponosom imenujemo Slovenci in zahtevamo za svoj narod skupno upravo in pravično narodno avtonomijo.«