Omemba: Edvard Kocbek

»Slavimo konec te vojne in upamo na konec vseh vojn.«

»Bil je genij, velikan, podoben gori, ki zanjo lahko rečemo, kakor je Hegel dejal za Mont Blanc: Je .«

»Ta slika je bila takšna kot Pieter sam: vesela in žalostna hkrati, polna dvomov in vere, mistična in stvarna, strahopetna in pogumna. Bila je bruegelska! On je bil svoja slika.«

»In ravno to je zanimivo: da je bil Jarrett pri Kölnskem koncertu občutno omejen. Prisiljen se je bil znajti, situacija sama ga je pahnila iz cone udobja. Umetnost potrebuje taka stanja in improvizacija povzroči točno to – spodbudi te, da material najde tebe, medtem ko ga ti iščeš.«

»Nekaj je jasno: Narcis se ni zares ljubil. Pustil se je zavesti odsevu. Ni znal preseči podobe. Njegova sla bi bila prav tako usodna, če bi namesto po svojem hlepel po obrazu nimfe.«

»Od besed se večer ne napolni, natrejo ga pomaranče. zadiši ječmen. primerjamo velemesta, vsi si iščemo začasni izvoz.«

»… morda je nesmrtnost to, da se najrazličnejše vrste še naprej po svoje razvijajo.«

»Zdaj je čas in čas je zdaj.«

»morda je nesmrtnost to, da se najrazličnejše vrste še naprej po svoje razvijajo.«

»Toda kaj bi on brez vsega tega, brez vseprežemajoče bolečine? V njej so skriti spomini na očeta, mamo, Elijo. Ta bolečina je on sam, brez te bolečine on, Albert Weiss, ne obstaja. Niti vsi njegovi najdražji.«

»Človek mora sam iz sebe in sam za sebe hoteti dobro in omejevati zlo. Brž ko se preveč spoji z zgodovino, ga zgodovina zasužnji. In njena sužnost je hujša od prve.«

»Zdaj ko sem pero nastavil na papir, vem, da sem storil najvažnejše, kar je v mojem zagatnem položaju mogoče storiti. Čutim, da nisem sprožil samo tistega mehanizma, s katerim bom mogel mirno pregledati burne dogodke poslednjih dni in se v njih znajti, temveč sem storil še nekaj več, morda sem se s tem že rešil.«

»Pri snemanju besedila smo še posebej poudarili Kocbekove temeljne življenjske razmisleke, zlasti njihovo občečloveškost, univerzalnost, tako da sem prepričan, da se bo zvočnica dotaknila tudi poslušalca.«

»Oba pesnika, rojena ob zarji tragičnega 20. stoletja, ob svojih pesniških začetkih boleče soočala s 'krizo verza'.«

»Ciklame dehtijo same, same, same.«

»Res je: kdor je pesnik, ali je ali ni ...«

»oba pesnika, rojena ob zarji tragičnega 20. stoletja, ob svojih pesniških začetkih boleče soočala s 'krizo verza', kakor je francoski simbolist Mallarme označil izčrpanost tradicionalnega pesniškega jezika, predvsem metrike, na kateri je temeljil.«

»Moja odsotnost bo velika In čudno skrivnosten mrlič, Neznanskokrat ga bo moral Preleteti sanjski ptič.«

»Čeprav izkazuje številne presenetljive strukturne podobnosti s svojim vrstnikom Kosovelom, se je v nasprotju z njegovim rahljanjem vezane besede odločil za drugačno pot.«

»Znak današnjega življenja ni več jasnost, ampak splošna in hotena nejasnost.«

»razpirajo vrata v pesnikovo notranjo krajino in ustvari njegov najintimnejši portret, zaradi pesnikove vraščenosti v prostor in čas pa ponudi tudi vpogled v ključne (nevralgične) točke naše kolektivne biti«

»uzremo notranjo pesniško konsistenco in lažje izluščimo bivanjska vprašanja«

»Kot pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in mislec je sprožal razprave, polemike in interpretacije«

»temeljito zaznamoval 20. stoletje«

»Pisanje je pustolovščina, kako z besedami in stavki ustvariti še nevideni in nedoživeti svet.«

»Meni se nič več, ne grdo ne dobro ne more zgoditi.«

»kdor je zgoraj, bo spodaj, in kdor bo poslednji, bo prvi.«

»Pisanje je pustolovščina, kako z besedami in stavki ustvariti še nevideni in nedoživeti svet.«

»Meni se nič več, ne grdo ne dobro ne more zgoditi.«

»kdor je zgoraj, bo spodaj, in kdor bo poslednji, bo prvi.«