Omemba: Elena Ferrante

»Osrednja prireditev ob jubileju bo jeseni.«

»Ponatis sicer ne sledi njihovi prvi izdaji, ampak vključuje tudi pesmi, ki so bile zaradi cenzure iz nje izpuščene.«

»tako močna, da te vodi«

»Občutek tega, da ostajaš sam na svetu in si osamljen ...«

»Našle se bodo v njej. Res je, da imajo številne ženske takšno izkušnjo, res pa je tudi, da niso vse iz tega priplavale na površje. Olga pa bo znala tem ženskam povedati, kako to preživeti.«

»Ko ugotovimo, da se nekaj slabega dogaja tudi drugim, ne samo nam, se sami s sabo počutimo lažje.«

»Svet, ki ga uprizarjamo, je naš svet, igralec je le okno, čez katero pogledamo vase, pesnik je naš glas, ki poje o nas, glasbenik je struna, ki vibrira nas.«

»Mogoče se ne prepoznamo vedno takoj, ker gledalec mora snov tudi predelati in o njej razmisliti.«

»Ni naključje, da Sigmund Freud umetnike imenuje 'naši dragoceni zavezniki'.«

»Ne ločujemo na velike in majhne teme, temveč si prav skozi literaturo tudi na videz najbolj banalne stvari zaslužijo pozornost bralk in bralcev.«

»Brati Albo de Céspedes je bilo zame kot prodreti v neznano vesolje: razred, čustva, vzdušje.«

»Kadar pišem, se zatečem h knjigam, ki mi ne krajšajo časa kot razvedrilo, ampak kot zanesljiva družba.«

»Želim o sebi in svetu odkriti resnico.«

»Začutim, da mi teta s svojo percepcijo resničnosti odpira oči.«

»Verzija o njuni vezi je navaden 'fake'.«

»Hči postaja vedno grša in vedno bolj podobna njegovi sestri Vittorii.«

»Za roman obstaja izjemno zanimanje, prevodi se vrstijo, Lano Bastašić pa razglašajo za Eleno Ferrante Balkana.«

»Ogled je za 'ferrantomane' obvezen, a Genialna prijateljica lahko 'stoji' samostojno: pritegnila bo tudi gledalce, ki do literarne predloge nimajo nobenega odnosa ali zanjo še niso slišali.«

»Ferrantomanija, nesporno svetovni fenomen, je razsajala predvsem med premožnejšimi, urbanimi in izobraženimi bralci, v katerih vidi HBO svoje ciljno občinstvo.«

»Elena se z novico spopade na edini način, ki ga pozna: po vseh teh letih bo naposled prelila na papir svoje spomine na Lilo in njuno odraščanje v povojnem Neaplju.«

»Širšega vprašanja v ozadju zgodbe ni težko razumeti: Ferrante načenja temo naključja (ali usode?), ki posamezniku z golim rojstvom v 'napačno' družino prepreči, da bi živel življenje, v katerem bi najbolje udejanjil svoj potencial in morda celo našel srečo.«

»In prebudi se le, če se prebudi bralec.«

»Knjige niso ljubezenska pisma ne ljudem ne krajem, temveč ljubezensko pismo poti.«

»Naša zgodovina in naše zgodbe se gradijo v plasteh, smo več stavb v eni, nobene zares nikoli ne porušimo, vsako novo zgradimo iz prejšnje.«

»Nihče ne more kritiki narediti toliko škode, kot si je lahko naredi sama, in to z načinom pisanja, ki nikogar ne nagovarja.«

»Vse, kar kritiki še manjka, so boljši kritiki: jasni in odločni, predvsem pa bolj samozavestni.«

»O izgubljeni deklici ponuja predvsem Elenine permanentne čustvene viharje.«

»Od političnega roba v četrtem zvezku ostane predvsem melanholija, pa Elenino spoznanje, da je bila vedno le polovičarka.«

»S svojimi stališči je vedno ostajala na pol poti, jo kruto spomni mož Pietro, ki se v zrelih letih norčuje iz 'njenega polfeminizma, polmarksizma, polfreudizma in polprevratništva'.«

»Dve leti, preden je odšel od doma, je moj oče dejal materi, da sem zelo grda.«