Omemba: Gregor Podlogar

»Zmoremo brez ugodja, a ne brez navdušenja.«

»Njegova duša je počasi pojemala, ko je poslušal sneg, potihoma padajoč po vesolju...«

»Bilo je strašno, ja, lahko bi bruhal od ogabnosti ... v glavi sem cutil skeleco luknjo...«

»Briga me, če je pandemija! Briga me, če morajo najeti božične sani z letečimi jeleni...«

»Čutim tujost, najvišje priznanje življenja.«

»Vse pride in gre / smo samo utrinek /– to je premena življenja.«

»Je mogoče da za vsem tem ni ničesar / da samo jaz dajem pomen / oblakom šumenju trsja vetru skovikanju ...«

»V poeziji raziskuje teme identitete, resnice, spominov in narave.«

»Danes predstavljajo pomemben segment slovenske literature.«

»Si, ko izbiraš in priporočaš knjige, oseben? Si.«

»Domovanje je, od koder smo. Živi smo samo za hip. Dokler se lak suši.«

»Otrokom smo razlagali pomen poslednjih besed jezika dežele, kakor moramo iti. V nas je blebetal kos dolge poti. Ostali bomo 'vse do bolečine'.«

»kaj rabiš? drevo hišo da presodiš kako veliko kako malo je človeško življenje […].«

»Najboljša odločitev ni tista, ki bi jo sprejel na osnovi osebne koristi, ampak tista, ki upošteva mojo korist in obenem koristi vseh drugih.«

»Se je pa zgodil tisti trenutek, ko te knjiga pokliče. Se vam je že kdaj zgodilo kaj takšnega?«

»Napoči skrajni čas.«

»Zanima me dialog človeka s človekom.«

»Zdi se mi, da se te stvari, ki so mejne, na primer bolezen in smrt, prej dotaknejo; zgodba, ki se vrti okrog tega, prej pride do nekega bistva v nas, zato mi je to verjetno toliko bolj v izziv.«