»Kot se je nehvaležno lotiti projekta, ki je nekako poslovilno delo nekoga, pa me je v bistvu na neki način to postavilo kot režiserja v udoben položaj. Že na začetku je bilo zelo jasno, da ne gre za moj avtorski projekt, ampak da je to prevsem Markova predstava.«
»Morda se je ob njeno deblo prislonil tudi Ernest Hemingway, ki je bil na tej gorski planoti takrat, ko je delal za Rdeči križ in videl grozote takratnega sveta. Če bi umrl, bi hotel biti pokopan prav tu, je govoril, na planoti Asiaga naj me pokopljejo.«
»Že s samim posrečenim izborom in karakterizacijo likov, prek katerih tako čudovito ujame oba obraza tega istrsko-primorskega okolja, na eni strani tistega, z grenkobo prežetega in vseskozi jeznega duha, ki živi v preteklosti in se čuti dolžnega, da je v večnem boju z do njega domnevno sovražno nastrojeno sedanjostjo, ter na drugi že prav ganljivo toplo in človeško dušo številnih ljudi iz tega okolja, Sosič pove več kot številne druge zgodbe na to temo«