»Stran od smoga, / jekla in asfalta, / od kavarn in restavracij, / betonskih skladov, / viaduktov in avtocest, / od togih poročil in pogodb, / med temne, zaobljene hribe, / kjer diši po lesu in ljudje / v svojih drobnih ponovitvah / in oblačilih iz pozabljenih / desetletij kraljujejo / s svojimi kretnjami / in skromnimi načrti […].«
»specifična, avtorsko izjemno močna in sugestivna, ki si zasluži pozornosti in izpostavitve, natančnega, poglobljenega branja, premišljevanja o poeziji in naši človeški vpetosti v krize in stiske sodobne civilizacije«
»specifična, avtorsko izjemno močna in sugestivna, ki si zasluži pozornosti in izpostavitve, natančnega, poglobljenega branja, premišljevanja o poeziji in naši človeški vpetosti v krize in stiske sodobne civilizacije«