Omemba: Tonja Jelen

»fejsbuk / fejst rukne vate da te izloči / izlušči te to-talno / izkoščiči // dokler od tebe osta-ne le votla glava / da se manifestiraš skozi ekran / / apdejtaš status / digitaliziraš živ-ljenje do konca / povsem do konca / da od tebe ne ostane nič čisto nič // nič.«

»Smo novi kiborgi, ki beležimo svet, ki ga sploh ne živimo.«

»ne bo krvavela namesto tebe / niti ne bo krvavela za kogarkoli drugega / ne bo oznanjala moderne božje besede / ne bo mahala z vpijočimi zastavami / ne bo iskala pravice / niti maščevala neresnice / ne bo / ona zgolj bo / in to ji bo dovolj.«

»Živimo v času, ko se tok zgodovine in tehnološkega napredka spreminja z vrtoglavo hitrostjo.«

»hiti in se giblje ter vsake toliko časa poskoči in ga prehiteva z obeh strani.«

»da se ne ubiješ / vsako jutro znova / je vseeno neverjeten čudež // la vie est un miracle«

»zato ker sem morana / jenta / jagababa / pehta // živa«

»ko sem najbolj razdejana / pride pesem / vzame me v naročje / kakor kralj iz podzemlja // jablana spoznanja raste v meni // in zacveti / ko sem najbolj darovana«

»Da, nadzirati je znal bolje kot kateri koli drugi fant in je vselej čisto natančno vedel, kje in kako je treba poprijeti. Res, ne našel bi mu enakega na svetu.«

»Na podzemski postaji sem začel razmišljati, ko sem gledal obraze ljudi, zgubane in zastrte, da solidarnost ne obstaja.«

»Razbiti / ledene poglede / ali vsaj za silo dihati / se ne pustiti steklenemu zvonu.«

»V ta vsakodnevni imaginarij med lučjo in temo presevajo entitete drugega, neizmernega prostora, ki izvorno pripadajo predstavam in pojmovanjem zahodne metafizike ter konstelacijam krščanstva.«

»Vrhunskost Senegačnikove kontemplativne lirike se kaže v neposrednosti izrekanja, a hkrati natančnosti in kultiviranosti verzov, ki tečejo brez sledi napora in sentimentalnosti.«

»Od prve zbirke, ki je ugledala luč pred dobrimi tremi desetletji, so se verzi presejali, a osnovne poteze in sentiment so se ohranili.«

»Urediti zaporedje glasov, / ki se zatikajo med prsti, / s plodno prstjo, polno drobnega migetanja, / prinašati rast.«

»Zvonjenje iz cerkve zapolni / praznine v mestu, / začasno / sta praznina in polnost / eno.«

»Skratka, to je poezija, ki jo je treba brati pozorno in ponižno, in pokaže se, kako so lahko majhne stvari velike in pomembne za vsak trenutek.«

»ne ločujem več / med modricami / na beli strani podlakti // povsem so se / pomešale / kot vzroki in posledice / kot se prepletajo rane / domnevno primarne s temi / ki ves čas / in polagoma sledijo«

»Zbirka kap lje kap lje sidra pomembno sporočilo, kako si vsi delčki tlakujejo svojo pot v prihodnost.«

»ne ločujem več / med modricami / na beli strani podlakti // povsem so se / pomešale / kot vzroki in posledice / kot se prepletajo rane / domnevno primarne s temi / ki ves čas / in polagoma sledijo«

»Zbirka kap lje kap lje sidra pomembno sporočilo, kako si vsi delčki tlakujejo svojo pot v prihodnost.«

»Ne poznamo se, / toda vemo, / da smo bili skupaj, / združeni z glasbo / in odmaknjeni od vsakršnega zla.«

»Ostre zareze niso nikdar olepšane, občutje slabosti in premislek o samosti in osamljenosti se prepletata brez pomilovanja.«

»Brez tebe bo molk še bolj boleč, / sovraštvo zadušljivo in grozeče. / Daj, ostani in se zvedavo ozri na praznine v duši, / zapolni jih in stori, / da nam bo lepo. / Nasmehni se, / kot si se tisti zadnji dopoldan.«

»Postajam nevretenčar z drgetajočim / zvokom, ki dviguje prah s tal. / Muha pa je vse tišja, / kot sprijaznjena z nočjo.«

»Ni dovolj biti človek.«

»Ošiliti moram pisavo, / vrstice zarobiti, / jih izostriti, obtrgati.«

»Moja mama ima hribček na dlani.«

»poznam pisatelje brez knjig«

»razložite mi prosim.«