Tema: Književnost

»Umetnost potrebujemo bolj kot kdaj prej, saj je vedno pomenila sredstvo povezovanja, izmenjave mnenj, občutij.«

»Poezija, literatura in umetnost načini spopadanja s težkimi, temnimi in strašljivimi trenutki.«

»Kaj ti je … se taku čubeš? / kaj pa glave ti brenči? – – Dejme mier, pašlušan burjo, čuj t'n uanih, ku šumi!«

»Kri buta ob bobniče mojega strica, ko ga nacisti suvajo s puškinimi kopiti. Njegov hrbet oleseni. Ko odidejo, odpre oči.«

»V dveh desetletjih velenjski knapi nakopali več kot 70 milijonov ton premoga. Ves ta premog je zgorel, zgodbe o kurjenju pa ostajajo in čisto vseh ne bomo nikoli spoznali.«

»Zato je vsaka zapisana toliko bolj dragocena.«

»Od pesniškega prvenca Pesmi iz premoga in zbirke kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman do zgodbe Osemsto šestnajst, ki je napovedala zbirko kratke proze Skok iz kože, so v dveh desetletjih velenjski knapi nakopali več kot 70 milijonov ton premoga.«

»Vpogled v čas, ko smo listali po osami in se iskali preko knjig.«

»Ta večno živa ljubezen mi je narekovala besede in zloge v Poslanici, ki bi jo lahko imenovali tudi Mala pratika za leto kovida 19.«

»Svoboda je zdrava in lepa kot prvo zelenje. Vreme pa je vedno aprilsko.«

»Tudi on bi se rad ponotranjil s človekom: spozabil se je čez svojo mero.«

»Ko pišem, se počutim pomirjenega s seboj. In tudi tedaj, ko je težko, morda celo kot neke vrste notranji boj, se zdi, da je to pravi kraj zame.«

»Prejeti nekaj tako zabavnega po vsem, kar je prestal, je neverjetno. Komaj čakamo objavo. Resnično je legenda, zaklad v svetu otroške književnosti.«

»Ali si plen ali plenilec?«

»Branje Resničnega življenja je kot hitra vožnja po luknjasti cesti ali sunkoviti obrati na vlaku smrti.«

»Nekoga, ki ve, da je država srečna samo takrat, kadar v njej vlada ravnovesje.«

»Država srečna samo takrat, kadar v njej vlada ravnovesje. Ravnovesje med vero in močjo, med službo svetemu in užitkom v telesnem, med revnimi in bogatimi, med starimi in mladimi, med iskanjem novega in spoštovanjem tradicije, med trgom in domačim dvoriščem, hanom in livanom, obcestno krčmo in džamijo.«

»Mesto, ki mu pravijo tudi 'mesto neobstoja', podal svež pogled.«

»Delo imam strašno rad, zdi se mi očarljivo.«

»Nemogoče je dosledno uživati v lenarjenju, če človeka ne čaka cel kup dela.«

»Vedela sta, da gori Narodni dom in da ni prav, da so ga hudobni fašisti zažgali, a nista vedela, zakaj so prišli vojaki iz vojašnice na Oberdankovem trgu in stojijo in gledajo.«

»Saj, z zidka na ulici Romagna so jih večkrat opazovali, vojake, kako preskakujejo jarke in plezajo po lesenem zidu; a zakaj so zdaj vsi prišli gledat, kako žrejo plameni hišo, ki je tako lepa in visoka?«

»Zakaj gasilci ne smejo gasiti? Zakaj vojaki mirno gledajo črne može, ki odrivajo gasilce, ko ti razpnejo platno in nekdo z okna pade nanj in potem visoko odskoči kakor Branko, ko se vrže na vzmeti mamine postelje?«

»Zgodba razkriva vplive, ki so navdihnili pisateljičino domišljijo ter obetajoč talent.«

»Ne pride daleč, kdor gre kar naravnost …«

»Kriste, kir si imenovan prava luč, zarja, beli dan, s svitlobo si v temi obdan, svejti nom v ta tuj svitli stan!«

»/…/ kako sreča pevce vdarja; nam spričujeta pisarja Luzijade, Don Kihota, kakošna Parnasa pota – slep je, kdor se s petjem ukvarja /…/«

»Nikoli si nisem predstavljal, da bom napisal knjigo z mojstrskim pripovedovalcem, kakršen je Jim, kaj šele dve.«

»Verjamem, da bodo bralci uživali v branju Predsednikove hčere, kolikor jaz uživam v delu.«

»Pisanje prve skupne knjige s Clintonom je označil za vrhunec svoje kariere.«