Citati avtorja Vinko Möderndorfer

»Film Zastoj je film o vseh obrazih brezpogojne starševske ljubezni, ki je, če pogledamo velik delež ločitev, edina ostala brez poškodb, če se lahko tako izrazim.«

»Prevzela me je njegova globoka vera, njegovo vizionarstvo, pravzaprav njegova socialistična naravnanost – čeprav krščanska socialistična naravnanost – ampak socialistična naravnanost.«

»Šele zdaj se začenja.«

»Gosarjevo intelektualno delo, njegove vizije, predvsem pa njegova osebnost nam imajo še veliko povedati.«

»Pomembno se mi zdi povedati zgodbo, v kateri polno zaživijo človeški odnosi in kjer se spet vzpostavi občutljivost za drugega kot pomembna vrednota današnje civilizacije.«

»Atmosfero med ljudmi, nekakšnega skupnega duha, skupno emocijo, ki nadgradi naše delo. Šele film pred dvorano gledalcev, ki se posvečeno in zbrano prepuščajo podobam, lahko nekaj premakne tudi v svetu, v katerem živimo.«

»usodno poveže dva zakonska para z različnih polov družbene lestvice«

»In seveda tudi posebno slovenska. Preprosto povedano: gre za mesto, ki ga oblega sovražnik. Mesto čuva legenda o samorogu. Vendar se sovražnik in napadalec mesta, zunanji sovražnik, v operi nikoli ne pojavi. O njem se govori, vendar ga ni, ne nastopi. Kot da ni pomemben. Kot da so si ga izmislili.«

»Nagrade za umetnost bralce opozarjajo na književnost, ki ni všečna, a ima moč, da nam povrne vero in upanje v moralne vrednote, ki izginjajo.«

»Verjeti v moč besede in literature, verjeti v zgodbo, ki je metafora o svetu, je danes pomembno.«

»Atmosfero med ljudmi, nekakšnega skupnega duha, skupno emocijo, ki nadgradi naše delo.«

»Šele film pred dvorano gledalcev, ki se posvečeno in zbrano prepuščajo podobam, lahko nekaj premakne tudi v svetu, v katerem živimo.«

»Sprašujem pa se, ali so časi res tako težki? In še bolj se sprašujem, ali je prav, da se sploh sprašujemo o tem, ali si lahko privoščimo umetnost?«

»Umetnost ni nekaj, kar bi si lahko privoščili ali ne privoščili. Umetnost je gonilo življenja. Je smisel.«

»Pesem skopni na ustnicah in dež in rosa / na oknu na steklenici po grlu skopni / omama na soncu skopni telo ime na vratih / ko odnesejo po zavitem stopnišču / tisto kar je ostalo.«

»Snežil bi rad pa nimam od kod / gnezdil bi rad pa ni več tvojih rok.«

»Ne verjamem v življenje predmetovčeprav čutim tvoje ustnice na robu skodelice...«

»Na moji postelji / poslednje kar si zapomniš / namesto rjuh mrtvaški prt / namesto naju sladka sladka smrt.«

»Mamo so ugrabili. Z njenimi stvarmi vred so ukradli tudi kovček.«

»Nobeno otroštvo ne mine brez zvočnih pravljic.«

»V ospredju filma je zgodba mlade družine z dvema otrokoma, v kateri oba starša izgubita službo. Od tu spremljamo njihov boj za preživetje.«

»Evropsko socialno zgodbo, ki se žal lahko dogaja kjer koli in kadar koli.«

»Umetnost je pravzaprav edina prava, neideološka opozicija vladnim in parlamentarnim neumnostim. Zato oblastnike neprestano moti pri vladanju.«

»Največji sovražniki Slovencev smo Slovenci sami.«

»V gledališču vidim azil svetlobe, upanja.«

»Človek je bitje, ki si želi s svojim delom zagotoviti nekakšno večnost. S svojim življenjem, s svojo ustvarjalnostjo hoče premagati biološko končnost.«

»Umetnost je nevaren eksploziv, še posebej, kadar je nabita s kritično mislijo.«

»Ni pa samo resna umetnost kakovostna, ampak tudi tista, ki omogoča smeh, saj se skoznjo lahko vidi svet v pravi luči.«

»Ali je slovenska družba odslikava Butal?«

»Počistili so čistilca, ne pa Avgijevega hleva, ki je ostal neočiščen.«