Ključna beseda: avtobiografija

»Njeno življenje je za črno kroniko. Mene je pravzaprav presunilo, koliko lahko človek zdrži. Pa ne samo, da se ne zlomi, ampak to obrne v najvišje dobro, za najvišje dobro. Vem, da sva se pogovarjala vmes, in ko mi je ona mirno razlagala vse te grozote, grozne stvari, ki jih je preživela, vem, da sem ji na neki točki rekel: Ampak gospa, saj vi bi morali biti Hitler; glede na to, kaj se vam je zgodilo, bi morali sovražiti ljudi.«

»To se je zgodilo na podelitvi priznanja Slovenka leta leta 2023. Takrat so Aniti tudi izročili priznanje Slovenka za vse čase. Ona je takrat posnela izjavo, ki je delovala kot njena oporoka. Kot da se poslavlja. Tisto me je res pretreslo.«

»Samo stekla sem v sobo, kjer je spala Karmen. Čez njeno košaro sem se vrgla točno v trenutku, ko je pritisnil na petelina. In potem je ustrelil še enkrat in še enkrat in še ...«

»Velikokrat mi je rekla, da je verjetno ostala tukaj zato, ker je morala zaradi mene. Če ne, se ne bi mogla izboriti skozi najhujše trenutke, ki so se zgodili.«

»Mama me je peljala na morje v neko zapuščeno delavsko naselje, ker drugam ni mogla. Mislim, da nama je postlala na eni klopi ali na mizi, ne vem, kje ... Vem, da je ponoči deževalo. In ker je bila streha taka, kot je bila, me je celo prekrila. In mi je rekla: jutri bova pa plavali, bo sonček.«

»Vedela je, da je vsak trenutek verjetno zelo dragocen, ker človek v najhujših trenutkih pomisli na marsikaj. Vsaj enkrat se je tudi to zgodilo. Ker ni mogla čisto takoj odreagirati na klic v sili, je bilo potem prepozno. In zato je bila ona 24 ur neprestano v akciji.«

»'Kdove,' si rečem med vožnjo z dela, 'ali moji slušatelji slutijo, da me spominjajo na Kras, ko pa so tako neustrašni, vztrajni in odločni?'«

»'Kjer sem sprva videla zadržanost, zdaj uziram veliko ljubeznivost in lepoto. Nič drugače ni z mojim bivanjem na Krasu.'«

»to ni zbirka priložnostnih govorov«

»Gre za posamezne pasaže, pa ne le iz govorov, ampak iz revijalnih in monografskih prispevkov, intervjujev, dnevnikov, scenarijev, javnih in zasebnih dopisovanj, knjižnih razstav, klepetanj ob kavici in kozarčku.«

»Knjiga Govori je pravzaprav album samodokazovanja.«

»Avtor mora stopiti na oder, spregovoriti o sebi, se odpreti, dopustiti listanje, dokazati vseprisotnost in se celo angažirati na drugih področjih, sicer je neopažen in prej ali slej pozabljen.«

»Star sem, a se dobro počutim in ne nameravam odstopiti.«

»Danes zjutraj je papež Frančišek zaradi padca utrpel udarnino na desni podlakti, brez zloma.«

»Bil sem mulec iz južnega Bronxa. Italijan sem. In Sicilijanec tudi. Vem, kaj pomeni, da ljudje vedno predvidevajo, da imaš vsaj povezavo z organiziranim zločinom.«

»Namesto, da bi te primerjali z Joejem DiMaggiom, so te primerjali z Alom Caponejem.«

»Meni se take stvari dogajajo.«

»Sam si tudi želi, da bi v prihodnosti posneli televizijsko serijo po tej njegovi zbirki.«

»Glavno sporočilo slikanice, kako si lahko sami pomagamo in da ni vse tako grozno, kot je videti na prvi pogled, ter da je mogoče v skupnosti premagati vse.«

»Ko sem prvič stopila v ta prostor, me je stisnilo pri srcu.«

»Bronjina koža je v mehurjih, las skoraj ni več.«

»Strah me je prvega ogleda filma.«

»Težko je. Črpamo seveda iz svojih zasebnih življenj.«

»Želim si, da bi naredili lep film, po katerem bodo ljudje še malo obsedeli na svojih sedežih.«

»Ti si torej to. Tu si.«

»Zakaj zdaj? Ali res? Tako dolgo je že. Zakaj zdaj, po vseh teh letih?«

»Zame je bilo nujno, da napišem to knjigo: na ta način sem prevzel nadzor nad tem, kar se mi je zgodilo, in na nasilje odgovoril z umetnostjo.«

»Ko v vlogi bralca vemo, česar lik ne ve, ga želimo posvariti. Zbeži, Ana Frank, jutri bodo odkrili tvoje skrivališče.«

»Tistega dopoldneva v amfiteatru ni bilo videti varnostnikov – zakaj ne? ne vem –, tako da je imel napadalec do mene prosto pot.«

»Noža sploh nisem videl, oziroma se ga vsaj ne spominjam. Ne vem, ali je bil kratek ali dolg, širok lovski nož ali ozko bodalo, nazobčan kot nož za kruh ali zakrivljen nož ali nož na vzmet, kakršne imajo radi ulični nasilneži, ali pa morda celo mesarski nož, ki ga je izmaknil materi iz kuhinje. Vseeno mi je.«