»Obstaja splošno prepričanje, da sta v Heglovem filozofskem sistemu dva primera, kjer Hegel neizogibno proizvede protislovje, ki ga ne more razrešiti. Prvi primer se nanaša na drhal, drugi na žensko.«
»Ne le, da danes to stališče ni več vzdržno, ampak s tem Hegel krši eno od glavnih načel svojega sistema pravice kot 'kraljestva aktualizirane svobode'. Ker ima vsak posameznik 'usodo živeti obče življenje', je Hegel z omejevanjem žensk na področje družine sistematično prepreči, da bi v celoti udejanjile svojo svobodo. In to je očitno protislovje.«
»Bitja drugih vrst v knjigi Besede na strehi brez črk v roki vpisuje kot druge, ki pritegujejo njegovo pozornost, ki jih skuša razumeti skozi znanost, ki jim pripoznava subjektivna izkustva, a s katerimi je morda težko vzpostaviti pristen stik, ki ni zaznamovan z lastništvom ali sploh katero od drugih človeških kategorij, v katere umeščamo druga bitja, kot so na primer sopotniške živali, s katerimi sobivamo.«
»Čeprav so se ljudje v razsvetljenih prostorih pretvarjali, da ni nikjer nobenega trupla, je Simon vedel, da stari oče sočasno na skrivnosten način leži mrtev na koncu teh prostorov.«
»Trupla pobitih sovražnikov, o katerih so govorili, so bila prav tako kakor deli živalskih teles v loncu daleč od tega, da bi se jih sploh lahko zaznavalo kot trupla.«
»To so dr. Slavoj Žižek, dr. Mladen Dolar, filozofski oddelek ZRC SAZU in filozofski krog, ki je povezan z diplomiranim filozofom Gregorjem Golobičem.«
»Večina ljudi neizbežnost smrti odriva daleč stran, mislijo si 'ah, ja, ta smrt, kje je še to, kaj je že to' in živijo brezskrbno tja v en dan. Potem pa pridejo bolezni, nesreče, smrtonosne epidemije ali se jim začne življenje iztekati in je tu hudič. Sta tu obup, bolečina. Tedaj začnejo nevrotično razmišljati, kako iz te groze najti pot ven, pot rešitve, kako najti ob obupu nekakšen mir, kako priti do pomirjujočega spoznanja, ki ustvari smrt sprejemljivo.«
»Lahko bi izbral tudi besedo, po kateri sprašujete, vendar - vsaj tako upam - tudi 'drugačni' ne kvari pomena, ker je svet, o katerem govori ta knjiga, izpolnjen z določili, ki označujejo nekaj, kar znotraj te svetnosti ne obstaja, malo verjetno obstaja ali pa je prignano do skrajnosti, na podlagi katere lahko potem govorimo o Prestopu, in če je v delu veliko govora o zlu, o njegovi totalni negaciji. Hkrati pa določilo na paradoksen način označuje nekaj, kar ni označljivo, in to je Boga ali Neskončno-nedoločeno. Lahko namreč označujemo Reči, ki so zunaj okrožja Določenega. Ter s tem pripisujemo Nedoločenemu 'poseben pomen', mu izkazujemo 'posebno čast' in skrušeno priznavamo, da ga ne moremo spodnesti z nobenim določilom. Da je neulovljivo, svobodno.«
»Drži, to so stvaritve iz tistih let. V knjigi je torej nekaj pesmi ali kako krajše prozno besedilo, nastalo v preteklosti. V Drugačni svet sem jih vključil, ker konceptualno ustrezajo njegovi vsebini. Knjiga je namreč koncipirana kot delo, v katerem je aktualnost časa konstruirana iz njegove - haha! - 'večnosti'. Kakšno od teh besedil je nastalo tudi v moji punkovski fazi, kakšno pozneje ali pri delu z Laibachom.«
»Dodeliti stvári sami prostor v jeziku in obenem vrniti pisavo njeni težavnosti, njeni pesniški nalogi v pisanju – to je naloga prihodnje filozofije.«