Ključna beseda: filozofija

»Nam koncept naključja veleva, da so pravzaprav vsi dogodki pomembni? Da moramo vse zagrabiti, izkoristi živost objektov, sveta, življenja?«

»To, česar se krotiti ne da, in s tem bo treba soočiti razne sodobne fantazme o tehnologiji.«

»Preveč ljudi misli (...), pa do tega nimajo pravice. Niso je plačali s podvigom, tako da bi misel postala nujno potrebna za vašo rešitev.«

»Kocka je padla.«

»Kocka in naključje sta bila vedno povezana in vedno je bil prisoten faktor nepredvidljivosti, saj ko vržemo kocko, ne vemo, kakšen bo izid.«

»Vianov Pariz je humoren, nepričakovan, nepredvidljiv, očarljiv, pretkan s simboli in asociacijami, vendar za tem radoživim veseljem življenje skriva svoj resni, celo tragični obraz: bolezen, odvisnost, pomanjkanje denarja, obup in samomor.«

»Vian piše o svojem času skozi specifični, vianovsko povešeni pogled.«

»da bi se moral pesnik, ki zna tragiško pesniti, znati tudi komiško šaliti«

»socinženiring dvopredmetni študij, ki kombinira sociologijo in inženirstvo«

»da bi povsem lahko bilo vse čisto drugače«

»Treba biti pozoren, ko se v karkoli spustiš. Ker vsaka zgodba, ki se ne izide, zagrize v živo meso in ga strga. Ne gre za kakšne moralne zadeve, za pravila igre, postavljena od zunaj, temveč za notranjo pogojenost, ki je ni mogoče izigrati, prenesti okoli, se ji izmuzniti.«

»Literatura je politična, ker odpira brezna svobode, in etična, ker v teh breznih vznika etično nezavednega, ko mu pišoč [ali beroč] nastavim ušesa in hrbet, da me zabode vanj.«

»Človek se sam odloči, kako bo pisal, ne da bi veliko govoril o tem. Izboriti si način, kako govoriti, ne navzven, v pričakovanju hvaležnih odzivov v javnosti, ampak znotraj, kjer stavki rastejo iz živega mesa. Iz njega in vanj.«

»Pisateljica torej od sebe daje tisto, česar nima, žene jo tisto, kar v bolečini daje od sebe. V resnici pa sprejema, dobiva. Tako kot pri ljubezni, ki ni povrnjena, a je zaradi tega samo še bolj obupana, intenzivna. Šele kot taka (njen spis v nastajanju) žari s polno močjo. Se polno udejanja onkraj vsakih romantičnih oziroma sentimentalnih slik, brez smisla.«

»vzgojne knjige pripravljajo otroško pamet na to, da se bo navzela prezira do cerkvenega, družbenega in zakonodajnega.«

»vzgojni konformizem ne vzgaja zgolj konformistov, ampak tudi ljudi, ki zaradi svojih izkušenj (tako kot Chamfort) na koncu prezirajo vse troje (in še kaj).«

»Obstaja splošno prepričanje, da sta v Heglovem filozofskem sistemu dva primera, kjer Hegel neizogibno proizvede protislovje, ki ga ne more razrešiti. Prvi primer se nanaša na drhal, drugi na žensko.«

»Ne le, da danes to stališče ni več vzdržno, ampak s tem Hegel krši eno od glavnih načel svojega sistema pravice kot 'kraljestva aktualizirane svobode'. Ker ima vsak posameznik 'usodo živeti obče življenje', je Hegel z omejevanjem žensk na področje družine sistematično prepreči, da bi v celoti udejanjile svojo svobodo. In to je očitno protislovje.«

»Vendar pa se po eni strani zdi, da obstajajo sistematični razlogi, na podlagi katerih je Heglova obravnava ženske zelo problematična.«

»Fichtejev jaz kaže kot nenavadno žarišče množičnih potlačitev in skritih resnic.«

»Fichtejevska megalomanija je le manifestna površina filozofove lastne konstrukcije jaza.«

»Filozofova velika samozavest se kaže v hiperbolizmu jaza.«

»Jaz, naj je še tako absoluten, ni prepoved nekega ti, temveč celo njegovo omogočanje in spodbuda.«

»Muka Fichtejevega sveta nemara v tem, da moramo v njem kot amulet ves čas skandirati besedo 'jaz'.«

»Lažne novice niso nič drugega kot poskus širjenja laži. Ta pa je stara toliko kot resnica, na neki način že od začetka življenja. Že virusi želijo pretentati imunski sistem in se predstaviti kot dobri mikrobi.«

»Kaj bi se zgodilo, če bi vsi ljudje prenehali v vse teorije zarot? To bi bila največja zarota, mislim, da bi svet propadel (smeh).«

»Zaradi pogostosti nereflektirane uporabe lahko postane svoje nasprotje, torej nekritično ponavljanje besedne zveze brez njenega pravega razumevanja.«

»Vrednost kritičnega mišljenja je torej predvsem v tem, da nam pomaga bolje razumeti svet okoli nas in nas v njem, s čimer nam pomaga tako pri družbenem napredku kot samorazvoju.«

»Bitja drugih vrst v knjigi Besede na strehi brez črk v roki vpisuje kot druge, ki pritegujejo njegovo pozornost, ki jih skuša razumeti skozi znanost, ki jim pripoznava subjektivna izkustva, a s katerimi je morda težko vzpostaviti pristen stik, ki ni zaznamovan z lastništvom ali sploh katero od drugih človeških kategorij, v katere umeščamo druga bitja, kot so na primer sopotniške živali, s katerimi sobivamo.«

»Izjema je morda riba, ki jo pogosto opazuje z mostička nad potokom – poimenoval jo je Petra.«