»Številke tako rekoč govorijo same zase: samo 31 od 321 kipov po danskih mestih je posvečenih ženskam, v Københavnu pa smo večkrat upodobili mitološke živali kot ženske. To je popolnoma noro.«
»Kot minister bi rad uporabil svoj glas za poklon in priznanje zaslug številnim ženskam v danski zgodovini. Zato bom ustanovil odbor, ki bo začrtal načrt, katere ženske bomo počastili s spomeniki.«
»Za zgodbo o izginuli Izidi sem izvedel naključno, ko sem si v Tolminskem muzeju leta 2018 ogledal razstavo Stari bogovi obmolknejo in odkril povezavo s kipi, ki sem jih takrat že ustvaril. Mit o izgubljeni boginji me je tako pritegnil, da sem začel raziskovati različne likovne upodobitve Izide. Pozneje se je rodila ideja za nastanek serije kipov boginj, na katero so vplivale upodobitve iz starega Egipta; denimo barvni kontrast med zlatom in lapisom lazulijem, kot je na Tutankamonovi nagrobni maski.«
»Ko Boštjan Kavčič govori o svojem kiparstvu, se mi ves čas kaže kot nekdo, ki v svoji umetnosti išče stik z davnimi sakralnimi tradicijami – ne na način imitiranja starih oblik, ampak z izredno živim, seizmografsko občutljivim prisluškovanjem duhovnim dogajanjem današnjega časa, ki ga lahko poskušamo zares razumeti samo, če poiščemo njegova skrita gibala.«
»52 (leta 1952) v januarju ni mogel dovršiti kip 'Poljub', sredi dela je odložil leseno modelirko v zemljo nedovršenega kipa. Bolezen ga je trdo priklenila na bolniško posteljo.«
»Njegova dela, kot sta portreta prof. Zoreta Janžekoviča in Gregorja Einspielerja, sledijo normam rimskega psihološkega portreta in so skladna z normami evropskega kiparstva zadnjih 2500 let.«
»Enigmatična entiteta z zelo specifično zunanjostjo, ki jo prepoznamo kot nekaj, česar ne moremo imenovati, govori o sami sebi, pripoveduje zgodbo svojega vstopa v umetnost, hkrati pa posredno naslovi še nekaj drugega. Sočasno predstavlja nenavadno vzporednico s tistim, kar je v središču paradigme umetnosti: je objekt, ki je tuj samemu sebi, in posledično potuji izkušnjo slehernika, ki se z njim sreča.«
»Moja umetnost se izraža v trdem lesu in kamnu, toda tisto, kar umetnost vsebuje, ni ne les ne kamen, je onkraj prostora in časa. Umetnost je pesem in molitev hkrati.«
»Lahko ga razumemo tudi hudomušno, saj hranilnik pri večini obstaja le kot spomin na otroštvo, toda v naplavinah življenja taka gesta zadoni bolj alarmantno in izzveni kar baladno.«
»Likovna govorica letošnjega dobitnika Glazerjeve listine je samosvoja in prepoznavna, sedanjost premleva s klasičnimi postopki, citira staroveško in antično umetnost, kombinira tradicionalne likovne tehnike in materiale s sodobnimi in ob soočenju s socialnimi in z eksistencialnimi okoliščinami reflektira realnost ter tematizira in nemalokrat tudi ironizira aktualno dogajanje in naznanja prihodnost človeške družbe, ki je seveda odvisna od nas.«
»Umetniško kodira stanje sveta, zlasti ljudi in človeka, poudari antropološko in psihološko dimenzijo in ju nemalokrat združi v živalskih podobah, hibridih, nemara klonih, kot ustreza njegovim zaznavam in videnjem.«
»Žirija letošnje Glazerjeve listine je v utemeljitvi zapisala, da žirija Marijan Mirt pri delu 'nikoli ne izključuje osnov njemu lastne ikonografije in presežne likovne govorice, niti se ne podreja 'modnim trendom' v umetnosti, marveč brez tendencioznosti spontano preizprašuje različne življenjske prakse'.«