Ključna beseda: literatura

»Povsod okrog nas je Versailles. Čeprav Ludvika XIV. ni več, svetu še vedno in nič manj brezobzirno in megalomansko vladata razkošje in denar.«

»Drug ti je v skrbno nastavljene mreže / nestanovitno zasačil srce; / vendar na mene še nekaj te veže, / kaj da je, komaj med nama se ve.«

»Vse: kamor greš in kar počneš, mi je v veselje, / pa naj skrbnó prijatelje spodbujaš zveste, / vrlini hvalnice zaslužene pojoč; / pa naj pokvarjenost, kot si zasluži, grizeš: / nalahno, zvito, vsem neumnostim v posmeh …«

»Posebno meni bi se zdelo pusto, če bi letos Miklavža kar preskočili. Dolgo sem premišljala, potem pa sem se domislila nekaj veselega. Posvetovala sem se s Pimom, pred tednom dni sva se lotila dela in za vsakega spesnila pesmico.«

»Vi ste povodi. Vi ste vzroki. Vi ste sprožilni moment. Vi ste vir besed. Vi ustvarjate igro in nasprotnike. … Vi ste zlobneži in junaki te igre.«

»Nobeno prizadevanje človeka ne zahteva toliko svobode kot ustvarjalnost.«

»Ali bi bil Rushdiejev roman objavljen danes? Verjetno ne. Bi bil sploh napisan? Najverjetneje ne.«

»To je brezvestno barbarstvo.«

»Vsakemu, ki misli, da si nekateri ljudje, ki so izrekli grozne stvari, to zaslužijo – ne. Nihče si tega ne zasluži.«

»Na plano pridejo specifične in univerzalne reči, ki se nas globoko dotikajo, a ostajajo neizrečene, ali pa so izrečene zelo redko.«

»Handke v svojih delih pogosto uporablja časovne preskoke, kar je po mnenju Čopa 'prijeten prijem, ki šokira bralce'.«

»Jo navdušuje Handkejev instinkt za ženska vprašanja.«

»Če pogledamo bibliografijo prevodov Handkejevih del v slovenščino, lahko vidimo, da so v nekaterih obdobjih osrednje založbe izdale po en prevod na leto.«

»Vsi vse vemo, ali vsaj mislimo, da vemo, zares pa ga bere komajda kdo.«

»Ali bereš Cankarja?«

»Tako da si ga najprej približamo z njegovim najpogostejšim besediščem in poznavanjem njegovih najpomembnejših idej ter slogovnih postopkov, nato pa želi knjiga bralce in bralke prepričati, da se na tej osnovi kar spustijo v branje in prepustijo zvoku in ritmu Cankarjeve besede.«

»Novi pomeni se bodo slej ko prej odpirali sami.«

»Vsaka generacija zato bolj potrebuje svojemu času in sprejemanju dejstev prilagojene napotke in opozorila na ključne sestavine in poudarke v literarnih delih, kot zgolj vabljenje ali celo priganjanje k branju v okviru obveznosti, predpisanih v šolskem kurikulu.«

»Kako meriti njeno učinkovitost in kaj neki bi na vse to porekel Ivan Cankar?!«

»izžareva naelektreno čutnost, razžarjenost, kdaj tudi srh, toda nikoli patetičnosti ali samopomilovanja.«

»Celo takrat ne, ko se zdi, da podobe, misli in občutja kar sami neustavljivo vrejo iz ust.«

»dobesedno do krvi zareže v kožo in meso s polnokrvnimi podobami, boleče verističnimi opisi, neizprosno ekspresivnim podajanjem življenjske zgodbe, trzajočim ritmom in drgetavo zvočnostjo«

»bolj kot je osebna, intimna, bolj je tudi obča – bolj otipljivo in neposredno nam razgalja koordinate sveta, v katerem živimo«

»Zdi se mi, da so tovrstne zgodbe tik pred nami, da so že del našega časa.«

»To je obenem čas vzponov fašizmov, totalitarnih sistemov in populističnih avtoritarnih vodij, ki so znali izkoristiti brezup množic in jim ponudili privlačne in obenem pogubne rešitve iz takšnega položaja.«

»Da ustreže Gloriini prošnji za pomoč pri samomoru - in s tem sebe obsodi na električni stol - se naenkrat ne zdi več absurdno dejanje, ampak akt usmiljenja.«

»Razred, v katerega spada že dobra četrtina populacije zahodnih držav.«

»Papir veliko lažje in boljše sprejme spontatni splav kot pa ljudje.«

»Mogoče je to lahko terapevtsko, meni pa se zdi nekaj, kar upam, da odpre upanje.«

»Mi ne razumemo več metafor in se tudi, ko gre za literaturo, izražamo izključno v jeziku denarja. Zato smo majhni tudi v glavah, ne le v kvadratnih kilometrih.«