Ključna beseda: literatura

»Tati.«

»Ta izbor kaže, da gre moja poezija zelo v smeri razdelkov in ciklov.«

»Vsaka nova knjiga potrebuje drugačno obliko, ki povezuje vse pesmi, osrednji motiv, ki je kot refren v pesmi, ki se od časa do časa vrača in utrjuje celotno zgodbo.«

»Je nekako tako, kot da bi imel v sebi govorečo, pojočo škatlo, polno glasov.«

»Če je poezija govoreča, vpijajoča, kričeča, pojoča ali šepetajoča škatla globoko v meni, poskušam najprej slišati ta glas...«

»Pa se mi je porodila misel, zakaj ne bi ustvaril nečesa v detektivskem žanru, kar sem si že dolgo želel.«

»V zadnjem času je tudi v našem prostoru več tovrstne literature kot včasih, zgodbe se dogajajo v aktualnem času, kar še bolj pritegne bralce.«

»Tudi novejših kakovostnih domačih in tujih serij je veliko, tako da je res bil čas za nastanek tega romana.«

»Se mu zdi njegovo življenje znova precej normalno.«

»Poškodbe so resne.«

»Rushdie lahko govori in da je njegov navadno vitalen in predrzen smisel za humor nepoškodovan.«

»Slednji v bralstvu vzbuja nemir pred harmoničnostjo in željo po spremembi.«

»Pridružil onemu svetu.«

»Potikaj se, potikaj se ... Tujci so v tem domu, zato se čudno potikaš.«

»Pridržanje povzročilo jok angelov na božjem prestolu.«

»Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.«

»Ne sprašujte za pot.«

»Blodnik po Istri.«

»Bistvo kriminalk vidim v zavajanju, lažnih ključih in preusmeritvah pozornosti, zato bralec ne sme verjeti vsega, kar se mu ponuja.«

»Na začetku leta 1992 je imel natečaj še kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je, v skladu z oddajo Literarni nokturno, v kateri predstavljamo izbrane zgodbe, osredotočil na eno samo – vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, in na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina.«

»Po knjigi z enakim naslovom, ki smo jo izdali ob 25-letnici natečaja in v kateri smo zbrali najboljše zgodbe do vključno leta 2016, prinaša zvočnica 36 vrhunskih interpretacij zmagovalk, skupaj z zgodbo Violina in žiletke Davorina Lenka – Arsovo lastovko, kot smo ob 30. jubileju poimenovali nagrado.«

»Njegova poezija se odpira harmoničnemu doživljanju japonske narave, človekovega mesta v kozmosu in – nazadnje – krščanske transcendence kot temeljnega ozadja vseh bitij, njihove lepote, globine ter nagovarjajoče moči.«

»… zdaj bodo med njima vedno pogosteje stale besede, nič več se ne bo zgodilo v očeh, v tihih in plahih dotikih, v šepetu in krču srca, vse več se bosta morala pogovarjati, dogovarjati, tudi pregovarjati, a tega se bo morala šele naučiti, nikoli ni bila dobra z besedami …«

»Domnevam, da sta se oče in mati imela za srečna, čeprav se nikoli nista izrazila tako.«

»Mojega starega strica, župnika, pisatelja in akademika Frana Saleškega Finžgarja sem imenoval stric Jur.«

»Senca sem jaz / in senca si ti. / Jaz merim čas, / kaj pa ti?«

»Za to je potrebna tudi določena osebna senzibilnost, ki si jo Sinanović kot kritik tudi dopusti.«

»Njegove kritike zaznamuje prepoznaven slog, ki potrpežljivo artikulira večplastnost tako literarnega dela kot konteksta, v katerem se nahajata literatura in kritik sam.«

»da je treba kljub rahlemu izboljševanju, opozoriti na sistemsko nezadostnost pri podpori kritiškega poklica«

»Ob premišljevanju, zbiranju, iskanju podatkov in pogovorih se ti ustvarjajo slike. Te vtise sem hotel strniti v neko leposlovno delo, ki je izmišljeno, katerega akterji so izmišljeni in prizorišča dogajanja. Hkrati pa sem želel, da bi vse to zelo, zelo spominjalo na Zasavje.«