»To je zelo podobno temu, kar se je na področju kulturne zgodovine dogajalo v 19. stoletju, ko so kolonialisti odvažali različne kulturne artefakte v London, Pariz, Berlin in se dežele, iz katerih so to odnašali, njihovega pomena sploh niso zavedale. Na področju prirodoslovja se to dogaja še danes.«
»Ljudje naravi še naprej prizadejamo rane – puščave se širijo, mokrišča in gozdovi izginjajo, oceani se dušijo v plastiki, zaradi slabega zraka umre devet milijonov na leto, 75 odstotkov nalezljivih bolezni prihaja od živali. A narava vedno udari nazaj.«
»Podnebne spremembe so letos še bolj intenzivne, a se jih večina ljudi manj zaveda, saj je (bila) v ospredju predvsem (ali samo) pandemija.«
»Ne bi se smeli osredotočati na datume, ki so postavljeni 10, 20 ali celo 30 let v prihodnost. Vem, voditelji z lahkoto postavljajo takšne cilje, saj vedo, da takrat ne bodo več oni tisti, ki jih bodo morali uresničiti.«
»Že nekaj mesecev govorim svetovnim voditeljem: čisto v redu je, da zapravljate denar za oživitev gospodarstva, a ob tem nikoli in nikdar ne smete zmanjšati svojih okoljskih ambicij.«
»Nekoč so ljudje iz zahodnega sveta okušali globino in slasti tišine. Menili so, da je pogoj za zbranost, posluh za samega sebe, meditacijo, molitev, sanjarjenje, ustvarjanje; predvsem so jo imeli za notranji prostor, iz katerega izhaja beseda.«
»Danes je težko najti tišino, vendar po avtorjevem mnenju glavna težava ni – kot bi morda najprej pomislili – silovitost kravala v urbanih prostorih, saj sodobna mesta niso nič hrupnejša od tistih v 19. stoletju.«
»Učenje tišine je toliko pomembnejše, ker je tišina element, s katerim se oblikujejo velike stvari. (...) Govor je, ravno nasprotno, vse prepogosto umetnost zatiranja in odlaganja mišljenja, ki je na delu izključno v tišini.«
»Slikarki je izredno pomembno, da v trenutku, ko ustvarja, dosledno izpelje vse tisto, po čemer v tistem trenutku čuti ustvarjalno potrebo, in s tem seveda tudi uveljavi izvirno komponento svojih likovnih zasnov.«