Ključna beseda: poezija

»Raje bi, da ne.«

»Novost letošnjega festivala je, da ne bo vstopnine na prireditve.«

»So pa dobrodošli prostovoljni prispevki po 15 evrov.«

»Tiščim glavo v pesek, ne vem, / iz kamna stiskam kri, ne vem, / butam z glavo v zid, ne vem, / posipam sladkor, ne vem, / mečem granate, ne vem.«

»Ljubezen prestane prvo noč, / se razlije v leta, teče mirno, / skoraj obstane, ko se kopljeva v sreči.«

»Kajti ljubezen je boj, ki ga ženska in moški tolčeta tako, da se stene solzijo.«

»Da le ni konca čutenja / tistega, kar je morda le bežno zasluteno, / morda samo sanjano, / morda samo zahrepeneno // med nama.«

»Vsem Slovencem gnado, mir, milost inu pravu spoznane božje.«

»To je Lipovac, 'samoten zapeček', kot sam pravi, v katerega pride za poštno uradnico Dragica, nezakonska hči znanega hrvaškega politika.«

»Rdeča mapa pogoltne vse.«

»Vsako jutro sem postavljen pred enako zadrego: kako začeti tekst, kako vstopiti v zven ritma, najti idejo, ki mi bo odprla vrata v stišanost.«

»Poezija je vame zabila kol, po njem se ne morem vzpeti v nebo.«

»Pesmi stečejo skozi bralca kot reka, ki jo razburka nevihta, da poplavi in prinese na obrežje, kar je ležalo zakritega na njenem dnu.«

»Na eni strani je srce, polno kompleksnega čustvovanja, na drugi pa hladna ostrina razuma.«

»Nekateri ljudje želijo spati še naprej, / ne motite njihovega spanca, / izrežite jim ušesa, zamašite nosove«

»Vse, kar pesmi odslikavajo, je tisto, s čimer se zavestno ali nezavedno soočamo in od česar istočasno bežimo, da bi se približali neotipljivemu – višjemu, ki ga slutimo.«

»Zaobljeni in ostri kamni reke butajo drug v drugega, nekdaj so bili del gore, sedaj so del morja. Kje točno v bralcu in kje v knjigi se to zgodi? Ne vem. A ta moment je bistven, da poezija odloži bralčeva očala naučenega in ga nepripravljenega popelje k neposeljenemu in rahločutnemu – nazaj k človeku.«

»dozdajšnja knjižnost mojih pesmi je bila vezana na vse mimogrede in spotoma nalovljene pretežno tuje zglede«

»Konec koncev, nastajajo pesmi nekako spotoma, ves čas avtorjevega življenja ...«

»… ni besed, vsemu rok poteče. Samo ti si še ostala. Pa veliko sreče.«

»To je pesem, ki žari temno in zagonetno, a tudi trajno in nepopustljivo; bralca mami, da se vedno znova vrača v njen žareči ris in uročen prisostvuje prvobitni moči pesniške besede.«

»Glavni kriteriji, ki so me vodili pri izbiri, so inovativnost, avtorska vizija ter nedobesednost, potem me je zanimala tehnična izvedba, nisem ocenjevala poezije same, ampak me je zanimalo, na kak način je besedilo v interakciji z videom in obratno, predvsem sem torej vrednotila filmski, in ne pesniški jezik.«

»Videopesem odlikuje impresionistična vizualna naracija, ki hitro krene od naslova samega.«

»Sin pustinje je glasba imaginarne domovine.«

»Na tej plošči se dvigne nad običajne sheme, znane refrene in preproste rešitve preprosto zato, ker je izviren umetnik, ki ljubi in slavi tako življenje kot umetnost.«

»Mar nismo bitja, ki iščejo red, sem pomislil, / tako kot takrat, ko razbiramo črte na svojih dlaneh / ali na svodu povežemo pikice zvezd v obliko medveda?«

»Sitno je o življenju razmišljati, / kot da je niz izbir iz dveh enot«

»ljubezensko pismo«

»Oho! Takale obraza? Kako se lahko na strelsko nedeljo tako kremžita?«

»Ja, otroka!«