Ključna beseda: poezija

»A ne: še v ječi sredi slepih sten / nihče mi dveh ne vzame dragotin: / ljubezni in vesoljne slave zvezd.«

»Gledam pa se ne morem nagledati / te svetlobe tega zrnja gorečega / ki ga raztresaš po morski modrini.«

»V zaporu človek razmišlja drugače kot v običajnem življenju. V zaporu so noči drugačne, so dnevi drugačni, drugačni so dihanje in bedenje in sanjanje, vsa človeška bit postane drugačna.«

»Kot bi imela za hrbtom luč, ki je ne vidiš, / jo pa čutiš.«

»Slovenec ima najraje, če je humor organiziran v prepoznavno obliko, da se takoj vidi, da bo prišla na koncu poanta. Najraje ima vice o Slovencu in Bosancu ipd., ker pri teh ve, da bo poanta prišla, ko bo na vrsti Bosanec.«

»Nedvomno je bila kamera postavljena na vrh zvonika ali morda na ogrodje iz železnih nosilcev, ki se dviga nad jaškom rudnika …«

»Zaprem oči in ves svet potemni.; / privzdignem veke, v rojstvo se odstre. / (Prikazen v mislih si, se mi zazdi.)«

»Zimska krajina je obvisela v ravnovesju, / ko jo srep pogled gorgone je uklel v modrikast led; v živo sliko je zamrznilo drsalce.«

»Misel, ki je videla zelenkaste valove plime / prečesavati v spirale zavozlane kodre deklic morja, / zdaj plahuta s krili kakor netopirji in nje usedline / naselijo podstrešje, ki krije ga lobanje skorja.«

»Pišem iz dneva v dan, toda kaj pišem?«

»Če si se vsemu odpovedal, oporne točke potrebuješ, / kamen na hrbtu, datum, uro, smer reke, ključ, / pogled nase iz kota sobe, ne iz ogledala, ki te obsodi.«

»Ne upoštevam kanona poezije, / iz tega se ne trudim delati umetnosti.«

»Nikoli ne bom videl v temi, si mislim, / pa kaj je tako vznemirljivega v tej notranjosti, / nato rečem, drugačnost, drugačno čustvovanje, / drugi občutki, drugačne brazde, serpentine, / preskoki, neprizanesljiva lahkotnost, izkoščičenost, tabernakelj, osnutki, drznost / in nikoli obžalovanje trenutka.«

»Zakladi klasične in sodobne evropske literature na voljo tudi v odličnih slovenskih prevodih in upravičeno zasedajo pomembno mesto v naših knjižnicah in naših življenjih.«

»Drugi del pa je to, da smo se odločili odpreti svoj arhiv in na spletu ponujamo ogled predstav, da se pogledati denimo znamenito Plešasto pevko.«

»Že prvi dan karantene smo začeli projekt Gledališče je doma, ki poteka na naši strani na Facebooku.«

»Z njo vzdržujemo stike, omogoča nam močnejšo refleksijo tega, kar se trenutno dogaja. Nekateri so sami, drugi so v stiskah, poezija pa nudi beg in rešitev.«

»Cmurek je mrtvi kot moje dežele.«

»Vsakega avtorja neizbrisno zaznamuje kraj rojstva za vse življenje, pa če si želi ali ne. Pokrajina vpliva na njegov ritem, na pogled na svet.«

»Cmurek je čuden in čudežen kraj, ki ga ni.«

»Plavolasi ruski zdravnik, srednjih let, drobne postave, Vladimir Semjonov po imenu, ki je kmalu znano daleč naokoli, odpre v trgovčevi hiši ordinacijo splošne prakse.«

»Njegov sin Zlatko Zajc pa je na Tratah preživel otroštvo in iz njegovih povesti prav skačejo podobe Trat in njenih posebnežev.«

»Kuntnerjeve pesniške zbirke Moje bregače, Slovenske gorice, Marija Snežna, Cmurek, Trate, so že z naslovi nekakšen manifest teh krajev.«

»Ali lahko poezija reši svet?«

»Nikoli ni čas za poezijo.«

»Ali se da upesniti ta svet, ali se da o njem pisati pesmi, o naši intimi, o našem odnosu do drugih?«

»Ali nas niso povaljali po blatu preproščine tviti in drugih, drobnih simptomatičnih sporočil...«

»Mogoče je najlepša poezija tista, ki je ne razumemo...«

»Mar ni poezija najmanj bizarno sporočilo o tem svetu in o nas samih...«

»Njen 'slovensko' prepoznavni pesniški jezik, prepleten z religijskimi in mitološkimi simboli ter nadrealističnimi elementi, ki sestopajo v realistični svet z vsakodnevnimi bivanjskimi vprašanji, odlikujeta svežina in živahnost z mero duhovitosti oz. samoironije.«