Ključna beseda: razstava

»Umetnikov DNK – ki ga je zaznamoval skrajni socialni in družbeni strah prve polovice 20. stoletja...«

»Ta umetnikov DNK ... se pne od študijskega ekspresionističnega obdobja, preko uporniške 'nove stvarnosti' do razcveta umetnosti fantastike...«

»MoMA je dejansko vedela za spolne napade, ki se izvajajo nad številnimi njenimi delavci oz. performerji … vendar namerno in iz malomarnosti ni sprejela korektivnih ukrepov, da bi preprečila ponovitev napadov.«

»Tožnik trdi, da je šlo za medsebojno 'srhljivo podobne' napade...«

»Leta čustvene stiske in so znatno škodili (njegovemu) duševnemu zdravju, telesu, podobi in karieri.«

»Prepričani smo, da je Rembrandt dejansko naslikal pet slik, saj imamo pet čutov in ne štirih.«

»Nimamo pojma, kje bi lahko bila. Morda je še ohranjena, morda jo ima nekdo na podstrešju. Ali pa je morda ni več. Seveda upamo, da jo bomo našli.«

»Seveda je postal mojster in tukaj vidimo zametke tega.«

»V ospredje postavljamo odnos, ki ga gojimo tako do umetniškega materiala kot do deljenih osebnih izpovedi, ki jih načrtno ne delimo. Gre za premišljeno sodelovanje med lokalnimi nevladnimi organizacijami, ki odvzema minljivo šokantnost težkih zgodb, da lahko nagovarjamo s preudarnostjo.«

»Vsakič, ko mislim, da sem narisal nekaj originalnega, ugotovim, da je Blek Le Rot to že naredil. Samo dvajset let prej.«

»Vsi so pomagali.«

»Želimo pokazati, kako zelo so bile sicer jugoslovanske olimpijske igre zaznamovane s slovensko prisotnostjo.«

»Z njegovo zbirko nam je tudi uspelo dopolniti razstavo in ji dati tisti pravi pridih 80. let, ki smo ga želeli pričarati.«

»Z razstavo smo hoteli po eni strani predstaviti zadnji veliki dogodek v Jugoslaviji, ki naj bi še združil državo, ki je počasi razpadala, predvsem pa prispevek slovenskih športnih delavcev, funkcionarjev in drugih. Pa seveda tudi Frankovo srebrno medaljo, torej prvo zimsko medaljo, ki so jo Slovenci osvojili v okviru Jugoslavije.«

»V letu 2024 uvajamo novost – kuratorko ali kuratorja cikla. Prva bo to vlogo prevzela Maja Kač ...«

»Fragmentarnost, konflikt, napetost, tesnoba ...«

»Ta se namreč začne povsem konvencionalno, s pravilno izrisanimi figurami, korektnimi proporci, smiselno kompozicijo ...«

»Po njenih besedah slikar v svojih delih nadvse iskreno in ekstazno zajema duh časa, ki mu vladata dve hkratni realnosti: tako rutina kot obscenost ...«

»Kako se soočati s čustvi, težavami, stiskami, in pritiski, s katerimi se srečujejo hendikepirani in aseksualni, je področje, ki kar v največji meri ostaja družbeno nevidno in predvsem nerazumljeno.«

»Obzorja, ki razmejujejo prostor zemlje in neba, so najbolj pogosta v njegovih delih iz zadnjih let.«

»Ob tem, ko vame prihajajo podatki, ki se kot nekakšen (računalniški) virus vseskozi podvajajo in množijo, se razmnožujejo in fantazmagorično občujejo, da zagotovijo želeno produkcijo, reprodukcijo svojemu gospodarju.«

»Človeške figure, ki jih podaja brez nadrobnosti, brez obličij, brez identitete, bi v sinestetičnem duhu zlahka označili za neme, saj se zdi, da so nemočno obstale v vakuumu – tudi dobesedno, ko umetnik slikovno podlago zapolni z zrakom.«

»V razstavljenih delih smo priča osamljenim posameznikom, ki hitijo drug mimo drugega, se ograjujejo v svoje lastne svetove in med seboj ne komunicirajo. Ob eksistencialnih bremenih pa v obliki ornamenta, ustvarjenega s pleskarskim valjčkom, v delih prepoznamo tudi elemente domačnosti in nostalgije.«

»Program obravnava kategorije časovnosti, prostorskosti in telesnosti kot elementarne značilnosti performansa in izvedbenih praks, ki zarezujejo v sodobno družbenopolitično tkivo, pa vendar bo vsak njegov del osredinjen na eno izmed osnovnih kategorij.«

»Tako januarski sklop zaznamujejo dela, ki se na različne načine dotikajo pojma ČASA, majski sklop bo posvečen pojmu PROSTORA in novembrski TELESU, vprašanjem prisotnosti in telesnosti.«

»Trenutek ob pritisku na sprožilec nikoli ni tisti, ki ga umetnica izbere.«

»Umetnica se sprašuje, ali se lahko ustvari nostalgija brez temelja na realnem spominu in / ali osebnem.«

»V ospredju del Lize Jutre Norčič so nesmisel, repeticija in multiplikacija.«

»Anton je fotograf, čigar fotografije pridejo redkeje na dan, a ko nam jih pokaže, človeku jemljejo dih.«

»Zgodbe, ki jih tako vneto iščemo v vsaki stvari, so projekcija tega, kar želimo in po čemer hrepenimo, zato isto zgodbo razume vsak po svoje in jo tudi vsak na svoj način podoživlja.«