»Planinčeve slike iz zadnjega sklenjenega ustvarjalnega cikla z naslovom Nazaj v prasvet so fantazmagorične podobe 'življenja onkraj', ki je obenem tudi življenje v nas samih, ki nezavedno, včasih čisto neopazno narekuje ravnanje v vsakdanjem življenju, sugerira klavstrofobično meta-realnost, le korak oddaljeno od nočne more.«
»Pred več kot triindvajsetimi leti so se mi na sliki pojavili štirje krogi, ki so postali moja slikarska stalnica, vse drugo se od takrat spreminja. Podobnost slik je vedno zunanja (štirje krogi), razlika pa oblikuje jedro mojega slikarstva (ponavljanja). Zvest sem neminljivemu v minljivem.«
»V osnovi ves čas žanrsko ostaja v polju krajine, kjer pa nikakor ne gre za podobo zgolj z očesom zajetega 'dela narave', še manj za pleneristično metodo lovljenja svetlobnih razpoloženj, temveč so upodobljene krajine metafora njenega intimnega notranjega sveta, njena tišina, ki se lahko bere tudi kot reflektiranje trenutnega stanja v svetu.«