Ključna beseda: strip

»Se je med otroškimi stripi letos najpogosteje prevajalo francoske stripe.«

»Poskušal sem si izmisliti lik, ki bi ga bilo treba izrezati iz knjige in zlepiti skupaj; tako bi lahko literarni junak dobesedno odkorakal iz knjige. Moralo je biti nekaj preprostega, ker sem pisal za majhne otroke. Tako mi je na pamet padla navadna škatla z nogami.«

»Res mi gre na živce, kadar se otroške knjige končajo z razkritjem, da so bile vse samo sanje. Če bi bil še vedno otrok, bi si rad predstavljal, da obstajajo čarobne stvari. Zakaj bi kdo hotel brati zgodbo o fantu, ki si je izmislil neko drugo zgodbo?«

»Nimam neke izrazite namere, da bi otrokom trosil poučne nauke. Če v zgodbi sami najdejo kaj poučnega, prav, nočem pa jim pridigati.«

»Kot ilustrator Uweju ne sežem do kolen.«

»Kot mulc nisem veliko bral, sem pa imel rad stripe.«

»Dobra ilustracija razvija občutek za empatijo.«

»Z nagrado želimo dodati vrednost stripovskemu mediju, ki v Sloveniji kljub kakovostni produkciji že več desetletij ni prejemal zaslužene pohvale. Spisek nominirancev pa lahko služi tudi kot bralni seznam priporočenega čtiva.«

»Ljudje so me vselej spraševali, kaj si želim. A tega nisem znal ubesediti. Kar koli je bilo, vselej se je zdelo nedosegljivo. Vse do zdaj. Do prav zdaj.«

»Naj bo jasno. Njegova čustva do Stephanie so bila 100-odstotno resnična, tako kot so njegova čustva do Bernarda. Tim se še išče. In za zdaj še nima pravih besed za vse to.«

»Nove pripovedne oblike in načini branja odstirajo nove ustvarjalne perspektive in spreminjajo odnos do knjige, tiskanega medija in digitalnih 'strojev'.«

»Od sličice do piksla, ustvarjalci stripov nenehno eksperimentirajo z novimi izraznimi oblikami in se poigravajo s kodami zaporednega pripovedovanja v vseh žanrih, od fikcije do dokumentarnega, od detektivke do znanstvene fantastike.«

»V zameno za zmago bo B dobil tisto, kar si želi – resnico o svojem neskončnem obstoju, premočenem s krvjo ..., in o tem, kako ga zaključiti.«

»Avtoričin slog zaznamujeta verizem in pravšnja mera detajlov; kritiki jo zaradi njene jasne in realistične risbe, pa tudi zaradi same vsebine, pogosto uvrščajo med predstavnice 'magičnega realizma' v stripu.«

»Sveto in smešno …, dve besedi, ki ju nismo ravno vajeni slišati skupaj, ne?«

»A v večini primerov fašejo le kralje karnevala, sleparje, ki s pozicije moči trosijo obscenosti in mahajo z bojno sekiro, tudi če to ni v njihovi pristojnosti.«

»Tri mesece sva dobesedno živela s Prešernom. Lahko rečem, da je bil France najin tretji sopotnik doma, pri družini, v postelji, pri zajtrku, kosilu.«

»Glede oblačil, tam sem jih največkrat dobil po nosu, sem imel že narisano, pa je bilo treba popraviti.«

»Rekel je, zdaj bosta morala narediti pa še knjigo za odrasle, tisto 'ta hudo' o Prešernu.«

»Je sproščen, moram pa reči, da ni zabaven, nihče se ne bo po tleh valjal, ko ga bo bral, bo pa marsikdo izvedel kaj novega in zanimivega ali pa nekaj, kar je že vedel in pozabil.«

»Na začetku sem imela malo strahu. Kako zdaj Prešernu besedo v usta položiti? Saj ne vem, ali je res tako rekel.«

»Nalogo je opravila z odliko.«

»Prevajalkina širina znanj, podkovanost in jezikovna virtuoznost so izjemne.«

»Prevajalka je morala ujeti avtorjev duh in njegovo samosvojo, srhljivo veristično govorico nežnosti in grobosti, ironije, jeze in sarkazma.«

»Prevajalka po oceni žirije v vseh navedenih prevodih izkazuje mojstrsko obvladovanje različnih prevodnih strategij, visoko občutljivost za slogovne nianse in posluh za umetniško kakovost besedila.«

»Njen opus je prepričljivo pripomogel k prepoznavnosti in priljubljenosti francoskega stripa in risoromana v Sloveniji.«

»Reformatorji v stripu so odgovor na to, kako lahko spremenimo svet, kako lahko ustvarjamo pomembne mejnike za življenje vseh – in kako so nam veliki ljudje v resnici povsem podobni. Celo če so živeli več sto let pred nami.«

»Hkrati pa je ta strip tudi poročilo o pubertetniški dobi slovenskega knjižnega jezika. O času, ko se je slovenski knjižni jezik že rodil, ni pa še povsem odrastel. V odraslo dobo sta ga namreč popeljali prav knjigi, na nastanek katerih se strip osredotoča: Biblija Jurija Dalmatina in slovnica Adama Bohoriča. Če je bil prevod celotne Biblije za slovenski knjižni jezik matura, potem je bila slovnica Adama Bohoriča maturitetno spričevalo.«

»Toda ko je Jaka izrisal prvo poglavje, me je navihana lahkotnost risbe, ki je vseeno vseskozi ostajala zvesta obdobju reformacije, navdihnila za šaljiv in parodičen pristop, ki vseeno spoštuje izvirno snov. Upam, da vam je kratkočasno predstavila utiranje poti, ki je pripeljala do slovenščine, kakršno poznamo danes.«

»Risar je kljub že znanemu izrazito avtorskemu slogu dokazal, da je lahko tudi drugačen, hudomušen in še bolj raznolik ter da tudi mešanje slogov lahko tvori izjemno zaključeno celoto.«