»Njegova dela, kot sta portreta prof. Zoreta Janžekoviča in Gregorja Einspielerja, sledijo normam rimskega psihološkega portreta in so skladna z normami evropskega kiparstva zadnjih 2500 let.«
»Zato menim, da bi se morali na nacionalni ravni zavzeti in Maksimu Gaspariju, ki je ovekovečil za vse čase narodno dušo v svojih umetniških delih, pokloniti z muzejem ali stalno muzejsko zbirko.«
»Ne nazadnje so sorodni motivi prisotni tudi v delu sodobne umetnosti, ki črpa iz slovenske ljudske folklore in prvin oblačilne kulture, konkretno gorenjske narodne noše.«
»Literatura je gozd listov, ki je zrasel prav tako kot dejanski prostrani gozd, ki je obdajal izkrčeno območje koncentracijskega taborišča – sposobna intenzivnega vpogleda v 'gradbišče smrti'.«
»Karikaturist, slikar, grafik in ilustrator Smrekar ter književnik Cankar sta bila sicer sodobnika, prijatelja in umetnika, katerih pogled sega tako rekoč v epicenter slovenske identitete in mentalitete, so dodali.«
»V tokratni postavitvi v galeriji Celica bo obiskovalec soočen z gostujočim podaljškom muzeja, nekakšnim kabinetom čudes oziroma 'wunderkammer', kjer se na relativno zgoščeni razstavni površini sreča s številnimi artefakti iz Musee de Schalar.«
»Lahko jih zažgeš, kar pa ni dobra ideja, saj dobiš pozneje, ko te ujamejo, višjo zaporno kazen; ali pa jih odvržeš na moj prag. Bolje bi bilo, če bi tatovi ukradli šest koles, saj bi ta lažje preprodali.«
»Njene dolgotrajne predstave in mikroperformativnost, ki se ukvarja s človeškimi in nečloveškimi procesi, ustvarjajo intenzivne podobe, ki so skupaj z njenim sodelovalnim delovnim procesom globoko navdušile žirijo.«
»Vprašanja, ki jih zastavljamo, niso nova, a imajo drugačno razsežnost prav zato, ker generacije, ki so vzpostavile nevladne oblike umetniške produkcije, na takšen ali drugačen način odhajajo.«
»Je padec v praznino, sekunda popolne negotovosti, je trenutek, ko narediš korak, da bi stopil na oder. To je stanje zamaknjenosti, ki nam omogoča imaginarno potovanje v času. Tja, od koder lahko zavestno dostopamo do podrobnih fragmentov lastnih izkušenj, ki jih naša preteklost pogosto ljubosumno varuje v nezavednem, da bi našli ravnovesje, v katerem lahko v svoji krhkosti domnevamo, da je to, kar nam je v določenem obdobju pomenilo neuspeh, neodtujljivi del naše sedanjosti. Morda nas prav ta trenutek najbolj približa temu, k čemur smo vedno stremeli.«